ŽELEZNA VOLJA – Orison Swett Marden

SL_Slika-OrisonSwettMarden-ZeleznaVolja-N55
Naslovnica knjige Orison Swett Marden Železna Volja
Naslov: ŽELEZNA VOLJA
Avtor: ORISON SWETT MARDEN
Število strani : 129
Format: A5
Vezava: Trda
ISBN: 961-6342-84-3
       

Del besedila knjige:

V S E B I N A Poglavje 1
Vzgoja volje … 9
Dirka v bitki za življenje … 11
Disciplina duha … 13
Narediti vsako stvar samo enkrat … 15
Osredotočanje sile … 16
Učimo se plavanja … 17
Dr. Cuyler … 18
Velika drevesa … 19
"Jaz bom" ("I will") … 21
Poglavje 2
Vladarji usode … 23
Jaz-bom, Jaz-Ne-Bom, Jaz-Lahko … 26
Krojačeva šivanka … 28
Kaj je hujše kot prenagljenost … 29
Zavestna moč … 31
Ali verjameš vase … 33
Poglavje 3
Sila volje v taborišču ali na polju … 37
Napoleon in Grant … 40
"Ne preklinjajte – Bojujte se" … 43
"Divjal sem kot vihar" … 45
Poglavje 4
Moč volje v odnosu do zdravja in bolezni … 47
Poglavje 5
Romantika uspeha v težavnih okoliščinah … 57
Zabavna igrica … 59
Osvajalci sreče … 61
Pogum v poslovnem življenju … 63
Štirje newyorški novinarji … 65
Od najbolj skromnih začetkov … 69
Talent v raztrganih cunjah … 72
Osredotočena energija … 75
Poglavje 6
Moč vztrajanja … 78
Nadaljuj svojo pot in posijala bo svetloba … 81
"Njej nikoli ne bo uspelo" … 84
Pregazil bom vse, kar je nemogoče … 86
Neomajna vztrajnost in trden namen … 88
Tri nujne stvari … 91
Uspeti kljub majhnim možnostim za uspeh … 93
Poglavje 7
Stopnja "P-ja" … 97
O knjigah dr. Mardena … 101
Poglavje 1
VZGOJA VOLJE "Vzgoja volje je smisel našega obstoja," pravi Emerson. To ni pretiravanje, če upoštevamo dejstvo, da je človekova volja povezana z božanskim. Sklada se s trditvijo J. Stuarta Milla, da je "značaj do popolnosti oblikovana volja." Že v odnosu do izključno posvetnih zadev sta razvoj in discipliniranje človekove volje izredno pomembna za uspeh v življenju. Nihče ne more podcenjevati moči volje. Je del božanske narave in njene ustvarjalne moči. Govorimo o božanskem ukazu, ki se glasi: "_Fiat lux_, Naj bo luč." Človeku je ukazano. Zgodovinski dosežki so bili izbire, odločitve, stvaritve človekove volje. Volja, tiha ali bojevita, nežna ali srdita, je bila tista, ki je iz ljudi kot so Wilberforce in Garrison, Goodyear in Cyrus Field, Bismarck in Grant, ustvarila nepopustljive zmagovalce. Vedno so uresničili zadane cilje. Ni jih bilo mogoče ustaviti, tako kot ne moremo ustaviti sonca ali valovanja plime. Večini ljudi pa to ne uspe, in to ne zaradi pomanjkanja izobrazbe ali ustreznih značajskih lastnosti, pač pa zato, ker jim manjka nepopustljive odločnosti, ker ne posedujejo neustrašne volje. "Nemogoče je," pravi Sharman, "raziskovati okoliščine, v katerih bojujemo bitko življenja, ne da bi obenem dojeli, kako je pri tem skoraj vse odvisno od tega, do kolikšne mere negujemo, krepimo in usmerjamo moč volje v pravilno smer." Mlade ljudi je potrebno v tem vzgajati. Živimo v dobi atletskih tekmovanj. Tisti, ki želijo imeti atletsko moč volje, se morajo za to usposabljati in krepiti z ustreznimi vajami. Primer, ki to izredno dobro ilustrira, je zgodba mladega grškega kmeta Sotiriosa Louèsa, ki sem jo našel v poročilu o maratonu na Olimpijskih igrah.
BITKA V DIRKI ZA ŽIVLJENJE Nikakršno razkazovanje ni spremljalo treninga tega vrhunskega tekača. Od oranja in pluga se je neupadljivo preusmeril k nalogi, ki si jo je zadal - da bo Grčiji prinesel zmago pred zbranimi tujci iz vseh držav. Vedno je bil znan kot dober tekač in na tekmovanje se je prijavil brez pretirane samohvale in pompa. Vendar ni bila le njegova hitrost in dejstvo, da je za sabo pustil vse tekmece, tisto, kar ga je tisti dan dvignilo nad vse ostale. Ko je odhajal z doma, skromne kočice na Amarusiju, mu je njegov oče rekel: "Sotiri, vrniti se moraš kot zmagovalec!" Čvrsta odločnost je zasijala v očeh mladega moža. Ostareli oče, prepričan v sinovo zmago, se je odpravil počakati Sotirija, da priteče na cilj na čelu vseh ostalih. Nihče ni vedel, kdo je starec in njegove tri hčerke, ki so si utirali pot med množico. Ko je napetost pričakovanja med zbranimi narasla do te mere, da ni bilo dvoma, da je napočil ključni trenutek in so se tekači bližali cilju, je starec dvignil pogled in njegove oči so se rahlo zameglile, ko je ugotovil, da je Sotiri na čelu skupine tekačev. "Vrnil se je kot zmagovalec!" Množica se je zgrinjala okoli mladega kmeta, ki je osvojil pošteno zmago. Opiti z navdušenjem so ga ljudje zasuli s hvalo. Dame so ga obmetavale z rožami in prstani; ljudje so mu poklanjali svoje ročne ure, neka ameriška dama pa mu je podarila stekleničko za dišave, okrašeno z dragimi kamni. Objela ga je celo sama princesa in kralj mu je salutiral. Vendar se mladi Sotiris ni oziral za njihovim priznanjem. Preko kraljevskih glav in lepotic, iztegnjenih rok svojih rojakov, množice tujcev, ki so mu navdušeno ploskali, je njegov pogled begal dokler ni uzrl starega moža, ki si je tresoč od razburjenja odločno utiral pot skozi razburjeno množico. Obraz mladega moža je zasijal, ko se je stari Louès z razprtimi rokami prebil do središča ljudske množice. In ko je objel svojega sina, je mladi zmagovalec dejal: "Vidiš oče, ubogal sem!"
DISCIPLINA DUHA Atleti trenirajo za nastop na tekmovanju; človek pa mora trenirati svojega duha, če hoče zmagati v bitki življenja. "To pa je možno le," pravi profesor Mathews," z nenehnimi izčrpavajočimi napori, ki se jih loteva znova in znova, dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem; le tako človek pridobi sposobnost, da duha priklene na eno samo zadevo, ne glede na to kako je abstraktna ali zapletena, in pozabi na vse ostalo. Proces, v katerem človek postane sposoben takega samoobvladovanja – popolnega nadzora moči mišljenja – je lahko le postopen, dolžina trajanja pa je odvisna od duševne konstitucije vsakega posameznika. In pridobiti si to sposobnost vedno odtehta več kot vsi napori, ki jih je človek vložil v to."
"Rezultat izobraževanja in šolanja, ki je morda vreden največ," je nekoč dejal profesor Huxley, "pa je sposobnost, da človek naredi stvari takrat, ko jih mora narediti, pa če to želi ali ne; to je prva lekcija, ki jo mora osvojiti vsak, in ne glede na to, kako zgodaj začne s to lekcijo, je verjetno zadnja, ki jo osvoji do popolnosti."
NAREDITI VSAKO STVAR SAMO ENKRAT Ko so Henryja Warda Beecherja nekoč vprašali, kaj je razlog, da je dosegel toliko več kot drugi ljudje, je odgovoril: "Naredil nisem več, pač pa manj kot drugi ljudje. Ostali počnejo vsako stvar trikrat: enkrat v pričakovanju, drugič dejansko in tretjič v spoznanju. Jaz jo naredim le dejansko, torej le enkrat namesto trikrat." To je rezultat Beecherjeve inteligentne vadbe moči volje in osredotočenja vseh svojih mentalnih sposobnosti na to, kar je počel v danem trenutku. Šele nato se je posvetil naslednji stvari. Vsakdo, ki je kdaj podrobneje opazoval poslovne ljudi, je lahko opazil to lastnost. Ena od skrivnosti uspešnega življenja je sposobnost zadrževanja energije na eni točki, oziroma osredotočenje razpršenih miselnih žarkov v eno mesto ali stvar. OSREDOTOČANJE SILE Zbiralnik mentalne energije večine ljudi je kot prepuščajoči nasip, na katerega včasih naletimo v naravi, zato se večina vode izliva mimo kolesa, ki naj poganja mlin. Navajeni so, da jim misli uhajajo in vedno jih skrbi to ali ono.
"Genialnost, ta sila, ki oslepi oči navadnega smrtnika, je pogosto le vztrajnost v preobleki."
Marsikdo bi lahko uspel v življenju, če bi le uspel svoja raztresena prizadevanja in napore povezati v eno celoto. Krčeviti, nepovezani napori, ki niso osredotočeni v eno fiksno idejo, ne bodo nikoli rodili uspeha. Le nepretrgano vztrajanje pri svoji nameri lahko rodi rezultate.
UČIMO SE PLAVANJA Teka se lahko naučimo le tako, da tečemo, plavanja, da plavamo. Edini način, da razvijemo moč volje, je z izvajanjem moči volje v procesu življenja. "Človek, ki udejanja moč volje," pravi angleški pisec, "jo s tem krepi in oblikuje v učinkovito silo, skladno s tem, kako inteligentno in vztrajno to počne." Z izražanjem moči volje se le-ta krepi. Volja postane močnejša z vajo. Vztrajati pri eni stvari, dokler je popolnoma ne obvladamo, je preizkus intelektualne discipline in moči.
DR. CUYLER "Prav osupljivo je," pravi dr. Theodore Cuyler, "koliko ljudi ni sposobnih vztrajati pri eni stvari, dokler ne dosežejo svojega cilja. Vržejo se v nekaj, potem pa jim zmanjka odločnosti. Zelo hitro jim zmanjka poguma. Vztrajajo dokler vse teče kot namazano, ko pa se zaplete, jim srce pade v hlače. Odvisni so od moči in duha tistih, ki imajo močnejšo osebnost. Manjka jim neodvisnosti in izvirnosti. Upajo si le tisto, kar počnejo drugi. Nikoli ne nastopijo neustrašno ali pogumno izstopijo iz množice."
VELIKA DREVESA Človek, ki želi resnično uspeti, mora biti sposoben temeljitega načrtovanja. Nakopičiti mora shranjeno energijo in tako je lahko kos vsaki izredni ali težavni situaciji. Thomas Starr King je dejal, da je ob opazovanju ogromnih dreves, ki rastejo v Kaliforniji, prvič dojel, kakšna moč se skriva v nakopičenih zalogah. "Ob misli, kolikšne zaloge energije so shranjene in nakopičene v njih," je dejal, "sem bil ves iz sebe. Gore so jim podarile svoje železo, hribi svojo zemljo, oblaki svoj dež in sneg, tisoče poletij in zim pa je zlivalo svoja bogastva v njihove mogočne korenine." Noben mlad človek ne bo presegel vsakdanje banalnosti in povprečja, če njegovo življenje ne postane zbiralnik moči, iz katerega nenehno črpa in ki mu je v izrednih situacijah vedno na voljo. Prepričani ste lahko, da v svojem skladišču hranite dovolj energije in znanja za izredne priložnosti, ki vam prihajajo na pot. "Če bi bil star dvajset let in bi imel le še deset let življenja pred sabo," je dejal veliki mislec in pisec, "bi prvih devet let porabil za kopičenje znanja in priprave na deseto leto."
"JAZ BOM." ("I WILL.") "Nobeni dve besedici v angleškem jeziku ne izstopata bolj poudarjeno iz nadviga, kakor kralja na šahovnici, kot besedici ‘I will.’ (Jaz bom.). V okroglem zvonkemu zvenu teh dveh besedic je skrita moč, globina in trdnost, odločnost, zaupanje in sila, dokončnost, življenjska moč in individualnost, ki zagotavljajo uresničitev zadanega. Človeku pripovedujeta o premagovanju težavnih okoliščin in malodušja, volji do uresničitve danih obljub, o samozavestnih in drznih podvigih, neomejenih ambicijah ter tisoč in enem vzpodbudnem nagonu, s katerimi človek obvladuje slabosti, ki ga ovirajo v njegovem napredku." Nekdo je dejal: "Tisti, ki molči, bo pozabljen; tisti, ki ne napreduje, nazaduje; tisti, ki se ustavi, bo ohromljen, odmaknjen in uničen; tisti, ki preneha biti velik, postane majhen; tisti, ki odide, se preda; mirovanje je začetek konca – pride, preden pride smrt; živeti je dosegati uspehe, je hoteti delovati brez prestanka."
Bodi ti junak; naj tvoja moč po večnem snegu gazi svoja pota, in skozi ebenovinaste zidove noči, skoplje predor v dan. (Park Benjamin)
Poglavje 2 VLADARJI USODE
Ni naključja, usode, usojenosti, ki je ne bi mogla zaobiti, preprečiti ali obvladati - čvrsta odločenost pokončne duše. Darila niso vredna nič; le volja sama nekaj šteje. Slej ko prej vse pred njo poklekne. Kakšna ovira lahko zaustavi mogočno silo reke, ki drvi in išče morje; Ali dneva, ki prihaja? Vsaka duša lahko dobi, kar si zasluži. Naj norci kar govorijo o sreči. Srečen je tisti, ki ima trden namen in ga nič ne odvrne, in čigar vsako dejanje ali ne-dejanje služi enemu in edinemu cilju. (Ella Wheeler Wilcox)
Za človeka z močno voljo se vedno najde prostor. (Emerson)
Kralj je tisti, ki zmore. (Carlyle)
Močan in kljubovalen namen ima veliko rok in se lahko oprime česarkoli, kar je v njegovi bližini in kar mu lahko služi; ima magnetsko moč, ki pritegne vse, kar mu je sorodno. (T.T. Munger)
Kaj je moč volje, če jo pogledamo v celoti, drugega kot pa moč značaja? Moč volje, samo-izvirajoča sila, je duša vsakega občudovanja vrednega značaja. Kjer je prisotna, tam je življenje; kjer je ni, pa vladajo slabost, nemoč in brezup. "Naj bo vaša prva naloga, da svetu pokažete, da niste iz lesa in slame; in da je v vas tudi železo." Ljudje, ki so zaznamovali svet, so se znali silovito in nemudoma odločiti. Dosežki moči volje so skoraj neizmerljivi. Le malo je stvari, ki se zdijo nemogoče tistim, ki si nekaj želijo dovolj močno in dovolj dolgo. Nadarjenost enega, podprta z voljo, bo dosegla več, kot pa deset tistih skupaj, ki posedujejo le talent, tako kot ima majhen kupček smodnika v puški, ko se sproži, veliko močnejši učinek kot pa tovor smodnika, ki ga zažgemo na prostem.
"JAZ-BOM, JAZ-NE-BOM, JAZ-LAHKO." "Na svetu obstajajo tri vrste ljudi," je nedavno dejal neki pisatelj, "Jaz-Bom, Jaz-Ne-bom in Jaz-lahko. Prvi dosežejo vse; drugi vsemu nasprotujejo; tretji pa v vsem propadejo."
Obale sreče, kot pravi Foster, so prekrite z naplavljenimi razbitinami ljudi, ki so bili naravnost briljantni, vendar so potonili, ker jim je manjkalo poguma, vere in odločnosti. V nasprotju s tistimi, ki so bili bolj odločni in so, čeprav manj nadarjeni, uspešno pripluli v pristan."
Če bi me prosili, naj z eno besedo ponazorim skrivnost neuspeha mnogih tistih, ki so z visokimi cilji in upanji krenili na pot in na koncu propadli, bi dejal, da jim je manjkala moč volje. Ne bi si smeli le na pol želeti: kajti kaj je človek brez volje? Je kot motor brez pogonske moči. Genialnost, ki ni udejanjena, je enako daleč od genialnosti kot korec koruze od hrastovega gozda. Volja je hrbtenjača osebnosti. "Voljo v odnosu do življenja," pravi angleški pisec, "lahko primerjamo z delovanjem krmila in ladijskega motorja, ki mora biti usklajeno, če želi ladja pluti v pravi smeri in imeti dovolj moči za plovbo." Moč volje je za mladega človeka preizkus njegovih sposobnosti. Ali zmore dovolj močno želeti in z železno voljo vztrajati pri tem, kar si je zadal? Le z železnim prijemom lahko vzdrži in vztraja. Kajti v svetu, ki je prenaseljen, kjer se vsi prerivajo, kjer vlada sebičnost in pohlep, kjer človek lahko izbira le med tem, da bo porival druge ali pa bo sam porinjen, kaj bo v takem svetu dosegel mlad človek, ki nima močne volje, ki življenja ne drži v železnem prijemu? Človek, ki se v tem tekmovalnem okolju želi prebiti v ospredje, mora biti sposoben takojšnjih in trdnih odločitev.
KROJAČEVA ŠIVANKA V eni od svojih predstav je Ben Johnson izrekel naslednje besede: "Ko zadevi enkrat odvzamem njeno smešno plat, sem kot krojačeva šivanka – dokončam jo!" Enako pravi Richelieu: "Ko se enkrat odločim, grem naravnost proti cilju; vse pregazim in podrem!" V poslovnih zadevah Rotschild svetuje podobno: "To, kar si se odločil, mora uspeti za vsako ceno!" Gladstonovi otroci so bili vzgojeni, da do konca izpeljejo vse, česar so se lotili, ne glede na to, kako na videz nepomembno je bilo.
KAJ JE HUJŠE KOT PRENAGLJENOST Neodločnost je hujša kot prenagljenost. "Tisti, ki strelja," pravi Feltham, "včasih lahko zadene tarčo; tisti, ki nikoli ne ustreli, je ne bo nikoli zadel. Neodločnost je kot mrzlica; ne trese se le ena ali druga okončina, pač pa naenkrat napade celo telo." Človek, ki se vedno izmika in obrača, umika in napihuje, okleva in zapravlja svoj čas, zapleta in razpravlja, ter išče dlako v jajcu in se ukvarja z malenkostjo, ne bo nikoli ničesar dosegel. V nasprotju s človekom, ki je pozitivno nastrojen, ki je odločen, ki pooseblja moč in trdno stoji za nečim; takega človeka lahko vrednotiš in ocenjuješ delo, ki ga bo s svojo energijo dosegel. Priložnost se prikrade neopazno, naglo, in izgine se preden jo počasen, nepozoren, len ali brezbrižen človek lahko izkoristi. "Budno spremljanje, kdaj se pojavi priložnosti," pravi Phelps, "taktičnost, drznost in znati zgrabiti priložnost; silovitost in sposobnost izkoristiti vse, kar priložnost ponuja – to so bojevniške veščine, ki odločajo o uspehu!" "Najboljši," pravi Chapin, "niso tisti, ki čakajo na svojo priložnost, pač pa tisti, ki si jo vzamejo; ki obkolijo priložnost; ki priložnost osvojijo; in iz priložnosti naredijo sredstvo za dosego svojega cilja." Ali je mogoče razvrščati uspehe in neuspehe glede na različne stopnje moči volje? Človek, ki se z neomajno odločnostjo poda na pot proti zastavljenemu cilju in ne gleda ne levo ne desno, četudi ga mamijo rajske skušnjave, ki vztrajno napreduje proti cilju, ne glede na razdaljo, bo zagotovo uspel. "Ne bo se vsaka ladja, ki je izplula iz Tarshisha, vrnila z zlatom iz Ophirja. Vendar ali naj ladja zato propada v pristanišču? Ne! Naj jadra v vetru!"
ZAVESTNA MOČ "Zavestna moč," pravi Mellès, "obstaja v duhu vsakega človeka. Včasih njen obstoj ostane neuresničen, vendar je tam. Zato, da bi se razvila in stopila v ospredje, tako kot lepota težavne vendar prekrasne cvetlice, orhideje. Če je ne uresniči, človek pristane v obskurnosti, ki duši njegove ambicije in omejuje njegove zmogljivosti. Če jo razvije, s tem uresniči vse, kar je najboljšega v njem kot enkratnem posamezniku in to podari svetu. Le s popolnim poznavanjem sebe, človek lahko pravilno oceni svojo lastno vrednost." "Malokateri bralec," pravi izkušeni pedagog, "si ni sposoben priklicati v spomin vsaj enega mladega človeka, ki je otroštvo preživel v revščini, vendar si je kljub temu že v rani mladosti močno želel, da doseže visoko izobrazbo. Če je kasneje ta želja postala trdna odločenost, so se kmalu pokazale tudi poti, ki so vodile do tega cilja. Želja in trdna odločenost sta oblikovali vzdušje, ki je pritegnilo sile, potrebne za uresničitev tega namena. Marsikateri izmed njih bo povedal, da dokler so le upali in si želeli, so se pred njimi kopičile različne ovire in težave; ko pa so svoja upanja preoblikovali v trdno namero, je pomoč prišla ne da bi jo iskali."
ALI VERJAMEŠ VASE? Človek, ki se ne zanaša nase in ne poseduje železne volje, je odvisen od naključja, je lutka v rokah okolice, suženj okoliščin. Ali niso ravno dvomi naši največji sovražniki? Če bi želeli uspeti v okviru skrajnega dometa svojih sposobnosti, ali ni potem nujno, da verjamete, da ste na pravi poti, ki vodi do uspeha in da boste uspeli, ne glede na ovire, ki se vam postavijo na pot? Ne smete si privoščiti niti sence dvoma o tem, da je Stvarnikov namen, da zmagate v tej bitki. Vsak namig, da je vaše življenje lahko neuspeh, da niste rojeni kot zmagovalci in da uspeh ni za vas, je izdajalski, zato ga morate izgnati iz svojega razmišljanja kot bi pregnali tatu iz svojega doma. Nekaj sublimnega je v mladih ljudeh, ki posedujejo duha, prežetega s pogumom in neustrašnostjo, in ki imajo dovolj zaupanja v svoje sposobnosti, da lahko nekaj storijo in si upajo storiti. Svet nas sodi v skladu s tem, kako vrednotimo sami sebe. Verjame v človeka, ki verjame vase, in se ne ozira na človeka, ki je boječ in ki nikoli popolnoma ne zaupa vase; ki se ne zna zanašati na lastno sodbo, ki vedno išče nasvet pri drugih ljudeh in se boji nadaljevati sam. Le človek, ki je pozitivno nastrojen, ki verjame, da se je vedno in povsod zmožen soočiti z vsako situacijo in da bo uspel v stvareh, ki se jih loti, uživa tudi zaupanje soljudi. Občudovan je zato, ker je pogumen in samozadosten. Ljudje, ki so v življenju dosegli občudovanja vredne stvari, so brez izjeme drzni, agresivni in samozavestni. Upali so si izstopiti iz množice in ravnati na izviren način. Niso se bali biti generali. Le malo prostora je v tej prenatrpani in tekmovalni dobi za boječe, oklevajoče mlade ljudi. Tisti, ki danes želi uspeti, mora biti ne le pogumen, pač pa si mora upati tvegati. Človek, ki čaka gotovost, nikoli ne zmaga.
Zakon duše je večni napor, ki človeka vedno nosi naprej in proti vrhu." "Človek lahko preveč zaupa drugim, nikoli pa ne more preveč zaupati sebi." Nikoli ne priznajte poraza ali revščine. Pogumno zagovarjajte svojo božansko pravico, da dvignete glavo in pogledate svetu v oči; pogumno stopite v ospredje, ne glede na to, kaj je pred vami, in svet se vam bo umaknil. Nihče se ne bo boril za vaše pravice, če boste vi dvomili ali vam pripadajo. Verjemite, da vam pripada mesto, na katerem ste. Napnite vse svoje moči. Bodite budni, napolnite se z energijo; in nadaljujte s tem, kar ste si zadali. Nek mladi mož je nekoč rekel svojemu delodajalcu, "Ne dajajte mi lahkih nalog. Želim nositi najtežje škatle in dvigovati najtežja bremena. Želim si dvigniti veliko goro in jo vreči v morje," – in je raztegnil dve zagoreli roki, medtem ko so njegove iskrene oči poplesavale in je njegovo celo bitje sijalo v zavestni moči. Svet v srcu občuduje odločnega, tistega, ki gre in naredi. "Svet se umakne na stran pred vsakim, ki ve kam je namenjen." "Prečudovito je, ko vidiš, da se tudi navidezne žrtve, ki jih zahteva življenje, priklonijo duhu, ki ne kloni pred njimi, in mu pomagajo uresničiti načrt, ki so ga v začetku zaman skušale preprečiti." "Človek, ki uspe," pravi Prentice Mulford, "mora v duhu ali domišljiji vedno živeti, se gibati, razmišljati in delovati tako, kot da mu je že uspelo, ali pa nikoli ne bo uspel." "Gremo naprej," pravi Emerson, "resni, predani, z vero v železne povezave Usode in ne bomo se obrnili na petah, da bi rešili svoja življenja. Knjiga, bankrot ali pa zvok nekega imena v nas včasih sproži iskro, ki prestreli živčevje, in naenkrat verjamemo v voljo. Nikoli ne bomo slišali o kakršnihkoli dosežkih osebne moči ali mogočne sile delovanja, ki ni bila okrepljena z novo dozo sveže odločenosti."
Poglavje 3 SILA VOLJE V TABORIŠČU ALI NA POLJU Oh, kakšni čudeži so bili že izvedeni s pomočjo samozaupanja in trdne odločenosti železne volje! Kakšna nemogoča dejanja so bila izvedena z njeno pomočjo! To je bilo tisto, kar je Napoleona poneslo preko Alp sredi zime; in Farraguta ter Deweya mimo sovražnikovih topov, torpedov in min; vodilo Nelsona in Granta k zmagi; to je bil tonik v svetu odkritij, inovativnosti, in umetnosti; pomagal je pri dosegi mnogih zmag in triumfov v vojskovanju in znanosti, ki so se pred tem zdele nemogoče. Skrivnost uspeha Jeanne d'Arc ni bila le v neverjetni odločnosti njenega značaja, pač pa tudi v vizijah, ki so navdihnile njeno samozavest – zaupanju v lastno božansko misijo. Železna volja je bila tista, ki je Nelsona pripeljala na čelo britanske flote, in mu prislužila najvišji vojaški čin ter spomenik na Trafalgar Squaru. Pokazala se je odločilna poteza njegovega značaja, ko je dejal: "Kadar ne vem, ali naj se borim ali ne, se vedno borim." Železna volja je bila tisto, kar je omogočilo Horatiusu in njegovim dvem tovarišem, da so zadržali 90.000 Toskancev, dokler most čez TIbero ni bil uničen – Leonidesu, da je zdržal pri Termopilah, ko je zagledal mogočne Xerxesove trume – Temistokleju, da je na obalah Grčije porazil perzijsko armado – Cezarju, da je, ko je svojo armado našel pritisnjeno ob zid, prijel za sulico in meč in zmago izmaknil porazu – Winkelriedu, da je nastavil svoja prsa snopu avstrijskih sulic in odprl pot svojim tovarišem – Wellingtonu, da se je boril v mnogih bitkah in nikoli ni bil poražen – Neyu, da je na neštetih bojiščih grozeč poraz spremenil v bleščečo zmago – Sheridanu, da je, ko je prispel v Winchester, prepričal trume umikajočih se vojakov naj se vrnejo na bojišče – Shermanu, da je svojim možem ukazal, naj branijo trdnjavo, ker je vedel, da njihov poveljnik prihaja. Zgodovina je zakladnica tisočih primerov ljudi, ki so zgrabili priložnost in dosegli rezultate, ki bi se manj odločnim zdeli nemogoči. Znali so sprejeti nenadne odločitve in se v dejanja podati z vso dušo, in tako svetu spodmakniti tla pod nogami. Kdo je bil mož, ki je ustvaril moderni nemški imperij? Ali ni bil to mož iz železa?
NAPOLEON IN GRANT "Kaj bi storili, če bi bili popolnoma obkoljeni in brez sredstev za preživetje?" so vprašali Napoleona, ko je bil še kadet. "Če bi sovražnik imel hrano, ne bi smel biti zaskrbljen." Ko je Pariz zavzela razjarjena množica in so bile oblasti v popolni paniki, je prišel človek, ki je dejal, "Poznam mladega oficirja, ki lahko obvlada to drhal." "Pripeljite ga." Pripeljali so Napoleona; prišel je, si podredil množice, prevzel oblasti, in zatem vladal Franciji ter osvojil Evropo. 10. maja 1796 je bil Napoleon pri mostu v Lodiju, kjer naj bi se spopadel z avstrijsko vojsko, in njegovi so vadili na francoskem delu mostu. Za njim je bilo 6000 vojakov. Napoleon je zbral 4000 grenadirjev na začetku mostu, in pred njimi bataljon 300 karabinjerjev. Na udarec bobna so se izpod zavetja uličnega zidu usuli napadalci, ki so skušali zavzeti vhod na most, pri tem pa se je nanje usula strašna toča šrapnela. Prve vrste vojakov so bile popadale kot snopi žita pod žanjcem; kolona se je zamajala in začela umikati, grenadirji pa so se zgrozili pred tem, kar jih je čakalo. Brez besede ali najmanjšega znaka oklevanja se je Napoleon postavil na čelo, njegovi pribočniki in generali pa so se umaknili na stran. Naprej, preko kupov trupel, ki so zaprla prehod, je pohitel naprej in v jurišu vodil vojake čez razdaljo približno 200 metrov, in se ustavili le streljaj pred avstrijsko vojsko, nad točko, kjer so njihove čete pripravljale na prvi naskok. Le-ti pušk niso imeli naperjenih na nasprotnikovo vojsko, ki je v nekaj sekundah tako silovito napredovala proti njim, saj so bili veliko prehitri za avstrijske strelce. Vse se je zgodilo tako naglo in čudežno, da so avstrijski strelci zapustili svoje strelske položaje, ostali vojaki pa so v paniki začeli bežati proti prvi bojni črti, kjer so jih pričakali Francozi, ki so jih nato pobili. Na to je Napoleon tudi računal, zato se je odločil za tako pogumen napad. Kaj je bil Napoleon v vojskovanju drugega kot bliskovita strela? Nekoč je pot od Španije do Pariza prepotoval na konju s hitrostjo 17 milj na uro. "Ali je mogoče iti po tej poti?" je vprašal Napoleon enega od inženirjev, ki so bili poslani, da raziščejo strah zbujajoči prelaz St. Bernard. "Mogoče," se je glasil dvomeč odgovor, "je v mejah mogočega." "Potem gremo, naprej." Ulysses S. Grant, mladi mož neznanega slovesa in brez denarja, vpliva, pokroviteljev ali vplivnih prijateljev, je v šestih letih bojeval več bitk, si priboril več zmag, zajel več ujetnikov, preživel več porazov in poveljeval več možem kot Napoleon v 20 letih. "Ena njegovih največjih odlik," je dejal Lincoln, "je njegova hladnokrvna vztrajnost."
"NE PREKLINJAJTE – BOJUJTE SE" Ko je streljanje španske vojske na San Juan Hill postalo skoraj nevzdržno, so nekateri jezdeci enote Rough Riders začeli preklinjati. Polkovnik Wood je premogel modrost, ki odlikuje vsakega velikega poveljnika, zato je sredi toče krogel zaukazal: "Ne preklinjajte – bojujte se!" V bitki pri Salamanci, ko so sovražnikove enote regiment Sira Williama Napierja zasule z ognjeno točo krogel, so se vojaki uprli. Napier je nemudoma ukazal prekinitev bojevanja in sredi sovražnega ognja prebičal štiri glavne voditelje upora. Možje so se nemudoma nehali upirati. Sledil je pohod, dolg 3 milje in pod težko kanonado, ki so ga prehodili tako hladnokrvno kot da so na modni reviji. Ko je Pellisier, krimski poveljnik Zouavesov, udaril oficirja z bičem, je ta potegnil pištolo in hotel ustreliti, vendar se je pištola zataknila. Poveljnik je dejal: "Dečko, za to te čaka 3 dni zapora. Kot vojak moraš vedno nositi izpravno orožje." Človek, ki ima železno voljo, ostane miren tudi v najbolj nevarnih trenutkih.
...Nadaljevanje je v papirnati knjigi.

Ovitek knjige Orison Swett Marden Železna Volja
Ovitek knjige Orison Swett Marden Železna Volja

Comments are closed.