HRANA JE BOG – Prem Luhtra

Naslovnica Knjige Prem Luthra - Hrana Je Bog
Naslovnica Knjige Prem Luthra - Hrana Je Bog
Naslov: HRANA JE BOG
Avtor: Prof. Prem Luhtra
Število strani : 108
Format: A5
Vezava: Trda
ISBN: 978-961-246-408-8
Vezava: Broširana
ISBN: 978-961-246-408-8        

Del besedila knjige:

KAZALO
KAZALO 7
UVOD 16
HRANA JE BOG Annam Brahma 20
Kaj je Brahman? 20
Človek se je pojavil iz Brahmana 22
Življenje je popotovanje od hrane do neizmerne radosti 24
Hrana podpira življenje 25
Hrana je Pradžapati - kozmični praoče 27
Hrana je razlog našega rojstva 28
Krog Zemlja – hrana – človek 28
Načelo hrane in tistega, ki jo uživa 29
Hrana je Bog – telo je Bog 30
Hrane ne bi smeli zapostavljati 31
2 TRI VRSTE HRANE 32
Zmotna predstava o satvični prehrani 36
Satvično hrano užijte skozi vseh pet čutil 37
Duhovni aspiranti morajo paziti, kakšno hrano jedo 39
Satvična hrana povečuje značaj vrline 40
Jejte satvično hrano 41
Kateri vrsti hrane se moramo izogniti 41
Kaj je satvična dieta? 42
Hrana določa naše misli 42
Vpliv energij na hrano 43
Hrana določa naravo emocij 44
Nevidni subtilni učinki hrane 44
Kakršna hrana - takšna pamet 45
Ko iz hrane teče kri 47
Hrana in TV 48
Ne hlepite po jedi 49
Hrana in neželeni vplivi na človekov značaj 49
Slaba hrana – 'junk food' - nima prave vrednosti 50
Hrana kot podkupnina za otroke 51
OČIŠČEVANJE HRANE 52
Tri vrste čistosti 52
Tri vrste očiščenja 53
Hrano pred jedjo ponudite Bogu 54
Kje je Brahman – brezoblični Bog? 55
Molitev iz Jadžur vede 57
Bog sprejme hrano, ki mu jo ponudite 57
Bog se resnično zaveda ponujene hrane 58
Posvetitev hrane 59
Hrano lahko očistimo, če jo darujemo lačnemu 60
Siromašnim postrezite le kvalitetno hrano 60
Miloščina v obliki hrane 61
Ne hranite se v restavracijah 62
Za nečiste misli je odgovorna nečista hrana 62
Čisto ozračje ustvarja čisto hrano 62
Nagar sankirtan očiščuje hrano 63
Jedi za družino mora pripravljati mati 63
Postrezite hrano s čisto ljubeznijo 64
ZMERNOST IN URAVNOTEŽENOST V PREHRANI 66
Vzgojite želodec 66
Lahek obrok je najzanesljivejše jamstvo zdravja 67
Razsodno izberite svojo hrano 68
Jejte minimalno 69
Postanite gospodar jezika 70
Hrana nam pomaga ohraniti mir 70
Krog: Več hrane – več govorjenja 71
Razdelite želodec na tretjine 72
Celo živali se držijo omejitev prehranjevanja 72
POST upavas 73
Post je sadhana 74
Pomen posta – upavase 74
Pomembnost upavase in upasane 75
Samo bivanje blizu ni upavas 76
Post povečuje telesno in mentalno zdravje 77
Post je proces samo-poboljšanja 78
Postite se enkrat tedensko 78
Bodite zmerni - ne pretiravajte v ničemer 78
Kaj je namen posta? 79
Post je postal mehanska rutina 80
HRANA IN UM 82
Brez hrane ni uma 82
Na hrano ne smemo gledati zaničljivo 82
Hrana, telo in um 83
Kakršna je hrana, takšne bodo misli 83
Duhovna hrana za um 83
Vzemite si čas za vsakodnevni duhovni obrok 83
Namen uživanja hrane 84
Hrana je le zdravilo proti lakoti 84
Kadar jeste, naj bo um umirjen 85
NE–VEGETARIJANSKA PREHRANA 86
Ne uživajte ne-vegetarijanske hrane 86
Uživanje mesa 87
Škodljivi učinki pitja opojnih pijač 88
Zaradi alkoholnih pijač človek pozabi na Boga 89
Kajenje uničuje zdravje in krajša življenjsko dobo 89
Če želite izpolniti Svamijevo željo, ta hip opustite uživanje mesa, pijančevanje in kajenje 90
Kdo je resnični vegetarijanec? 90
ČLOVEŠKO TELO 94
Pet ovojev in njihove lastnosti 95
Anamaja koša 96
Telo in um 97
Hrana je zdravilo, ki ozdravi lakoto 97
Pet vrat v svetišče telesa 97
Telo moramo ščititi 98
Telo moramo pravilno hraniti 98
Vzvišene zamisli v zdravem telesu 99
Telo nam je dal Bog na izposojo 99
Zdrav um potrebuje zdravo telo 100
HRANA IN ZDRAVJE 102
Čistost uma je bistvena za zdravje 103
Vloga uma pri nastajanju bolezni 104
Skrivnost zdravja 104
Med jedjo ne podlegaje strastem 105
Izognite se naglici, skrbem in mastnim jedem 105
Nepravilna prehrana in premalo gibanja 106
Predanost in krepost prinašata zdravje 107
Ne bodi zaskrbljen – imej vero v Boga 107
Pomanjkanje 'G' vitamina 108
Glavni vzrok bolezni 109
Vzrok srčnih težav 110
Hrana je glavni vzrok vseh bolezni 110
Hrana in duševno zdravje 111
Jejte surovo hrano 112
Najboljša hrana je nekuhana 112
Zlobne misli povzročajo bolezen 113
Jeza je sovražnica zdravja 113
Strah škoduje zdravju 114
Skrivnost Svamijevega mladostnega sija 115
Svami - vzor zdravega življenja 116
Svamijeva hrana 116
PROBLEM LAKOTE 118
Trdo delo je rešitev 118
Pridobite si Božjo milost in rešite težavo lakote 119
Ne razsipavajte s hrano 120


UVOD Med Bogom in božjo besedo obstaja neločljiva povezava. Bog in Božja izjava se ne razlikujeta. Ko imamo vero in zaupanje v Sathya Sai Babo, sprejemamo Njegove izreke in jih udejanjamo v praksi. Knjiga, ki jo držite v rokah, vsebuje nekaj Svamijevih nasvetov o prehrani, ki so podani v naslednjih poglavjih. Njegove besede so namenjene vsem, vendar imajo velik pomen predvsem za duhovne aspirante, še posebej za njegove slednike. Svami nas spodbuja, da Njegove nasvete uporabljamo v praksi. Ne zadostuje, če hrano le pripravimo in skuhamo. Moramo jo tudi servirati na krožnik, pojesti in predvsem prebaviti. Prav tako ne zadostuje, če samo poslušate, kar vam govorim. Moje napotke morate shraniti v srce, razmišljati o njih in jih uporabiti v vsakdanjem življenju. "Ljudje naj ne živijo le od kruha, ampak od vsake besede, ki je izšla iz božjih ust." Jezus Kristus je dejal: "Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili …" In potem: "Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust." Svami pravi: Bog je ustvaril človeka, da bi le-ta lahko uporabil dar 'Puruše' in dosegel uspeh. Božji namen ni ustvariti človeka, ki bi se le prehranjeval, bil v breme zemlji, ali postal kot žival - suženj lastnih čutil. Njegov cilj ni narediti horde brezdelnežev, ki se bojijo trdega dela in se redijo do pošastnih razsežnosti. Človek ni ustvarjen, da zanika obstoj Boga ali duše, in se kot žival klati naokoli ter zapravlja razum in razsodnost, brez kančka hvaležnosti do Dajalca vseh darov, ki jih človek uporablja in uživa. Življenje je priložnost dana vsakomur, ne da jé in pije, ampak da doseže nekaj višjega in plemenitejšega: da obvlada sebe in se spoji z Resnico. Živeti moramo zavoljo ideala, ne hrane. Ideali so večni in vzvišeni. Bhagavan nam svetuje, naj ne skrbimo nenehno za telesne potrebe. Jesti bi morali, da živite in služite Bogu, ne zavoljo okusa, ki vas vodi v bolezni in tegobe. Sledite zakonom narave in ohranjajte telo zdravo, da boste dosegli božansko uresničenje. Človek se rodi, da poišče Božjo ljubezen; cilj, na katerega je pozabil zaradi čustvenega nemira in neprimernih življenjskih navad. Telo je čoln, v katerem plujemo čez ocean Samsare – cikla ponovnih rojstev in smrti, ne posvečajte mu prekomerne pozornosti. Telo je kot steblo sladkornega trsa. Le kadar gre skozi različne težave, lahko doživite božansko radost samospoznanja. Torej zakaj bi životarili zavoljo prehranjevanja in bili le v breme zemlji? Jejte, toda spremenite hrano v dobra dejanja, dobre misli in prijazno govorjenje. Delujte, vendar ne zadajajte bolečin drugim in ne povečujte njihovih tegob. Zaužijte obrok dobrih del služenja in božanskih misli, pijte esenco ljubezni in jih dobro prebavite. Le tedaj boste sijali v duševnem miru, sreči in zdravju. (Sathya Sai Baba) Z vso vero sledimo Svamijevemu nasvetu za naše dobro. Ne dopustimo, da nas zaradi hrane, ki jo uživamo, družbe, v kateri se gibljemo in okolice, v kateri živimo, zavedejo dvomi. Vse to onesnažuje um in vodi do napačnih dejanj, kar privede tudi do podobnih posledic. Pogumno in z zaupanjem se soočimo s pomisleki. Če zaupamo Sai Babi, se bo naš um sigurno preoblikoval. Ko spremenimo svoje mišljenje, smo odrešeni. To je Svamijevo jamstvo za vse nas. Junak je nekdo, ki je obvladal svoj um in ukrotil svoje nagone; niče je nekdo, ki je pod njihovo kontrolo. Svamijevo življenje je Njegovo sporočilo. Kadar se ljudje čudijo, kako mladostno je videti pri svojih petinsedemdesetih letih, Svami odgovarja: "Za to so odgovorni trije 'p'-ji. To so čistost, potrpežljivost in stanovitnost.˝ S temi Svamijevimi besedami polagam z vso ponižnostjo, ljubeznijo in predanostjo Njegovo knjigo k Njegovim lotosovim stopalom. om sri sai ana vastradaja namaha 'O, Sai, darovalec hrane in obleke, nudim ti svoje spoštovanje.' Prem Luthra

HRANA JE BOG Annam Brahma Kaj je Brahman? Upanišade izčrpno opisujejo temelj Brahmana skozi tri pojavnosti: virat, hiranjagarbha in avjakrita, kar se nanaša na materialno, subtilno in vzročno, in tri stanja, budno stanje, stanje sna in globoko spanje. Virat je atma odeta v fizično telo, živi dolgo življenje in pooseblja budno stanje. Prevzema razne oblike in je znana pod različnimi imeni. Razodeva, da je gibljiv in negibljiv svet, kot tudi pet elementov, resnično Njegov prikaz. Virat ima še dve imeni: vaišvanara in vairadžasuta. Vaišvanara je On, ki se pojavlja kot 'jaz' v vsakem posamezniku. Kralj ali kmet, berač ali milijonar, otrok ali starček, moški ali ženska, vsi se istovetijo z besedo 'jaz'. Individualnost je prisotna v vsakomur. Tisto, kar se v vsakem odraža kot 'jaz', je vaišvanara. Tretje ime je vairadžasuta. Vairadžasuta je nekdo, ki se nahaja v skrivnostnih oblikah. On obstaja v vsakomur, vendar je nezaznaven. Vrši vsa dejanja, vendar deluje, kot da jih ne. Vse doživlja, a tega ne razkrije. Virat, vaišvanara in vairadžasuta so tri imena istega bitja. Druga pojavnost Brahmana je hiranjagarbha. Je osnova, izvor vse modrosti. Vsa znanja, kot so posvetna, moralna, dharmična, duhovna in znanstvena, so izšla iz hiranjagarbhe. Tretja pojavnost Brahmana je avjaktakrita. Je popolnoma brezoblična. Nahaja se v vzročnem telesu in uživa stanje globokega sna. Nima okončin, vendar vrši vsa dejanja. Potuje v oddaljene kraje. Nima oči, vendar vse vidi. Nima ušes, vendar vse sliši. Nima oblike, vendar vrši vsa dejanja v stvarstvu. Avjaktakrita ima še dvoje dodatnih imen: antaratma in išvara. Antaratma motivira in vpliva na vse. Vsak motiv, spodbuda ali navdih prihaja od antaratme. Je 'notranji glas'. Tudi vsi zvoki, ki jih ustvarja človek, izhajajo iz antaratme. Išvara je poosebljenje vseh oblik blaginje. Dodeljuje posledice dejanj. Ima moč delovanja (krija šakti), s katero oceni dobra in slaba dejanja in dodeli odgovarjajoče posledice.

Človek se je pojavil iz Brahmana Brahman pomeni prvobitno, neizmerno, neskončno osnovo. Iz te neskončne prostranosti Brahmana je izšla prvina etra – zvok. Iz etra se je pojavil zrak, iz zraka ogenj, iz ognja voda in iz vode zemlja. Zemlja je podlaga rastlinskemu kraljestvu, ki je hrana ljudem. Če malo razmislimo o tem zaporedju, pridemo do zaključka, da je človek izšel iz Brahamana. Božanska blaženost, brahmananda, sestoji iz besed brahman in ananda. Brahman in ananda sta ločena. Človek potuje od hrane (ane) do blaženosti (anande). Njegov cilj je neizmerna duhovna blaženost. Ko se ta blaženost združi z Brahmanom, pridobi prvino brahmanande. Na ta način lahko razumemo tesno povezavo med Brahmanom in človekom. Takšno duhovno znanje je dosegljivo le preko samega Brahmana. V Taithirija upanišadi so z Brahmanom pomenljivo povezani trije izrazi - resnica, znanje in blaženost (satjam, gnjanam in anantam). To označuje, da Brahman ne moremo zamenjati z ničemer, kar ni resnično, polno znanja in blaženosti. Vse, kar je omejeno s časom, prostorom in objektivnostjo, je džada, navidezno različno od Brahmana. Resnica, znanje in blaženost so osnova Brahmana. Zavedanje Brahmana je zavedanje resnice. Poznavanje Brahmana je znanje; neomejeno in neskončno. V Taithirija upanišadi je opisana zgodba Varunovega sina Briguja. Med poučevanjem mu je oče dejal: "Dragi sin, Brahman je neviden. Vedi, da je Brahman tisto, kar omogoča očem, da vidijo in ušesom, da slišijo. Brahman lahko spoznaš le preko strogosti; očistiti moraš svoj um, osredotočati misli in si to močno želeti. Nič drugega ne pomaga." Nato je dodal: "Dragi Brigu, vedi, da vse v vesolju izvira le iz Brahmana; obstaja in se razvija le v Brahmanu in se z njim tudi spaja. Spoznaj to skozi pokoro." S temi preprostimi namigi ga je oče napotil v duhovne vaje, ki mu bodo končno razkrile resnico. Brigu se je s popolno vero v očetove besede zatopil v strogosti. Napredek v samonadzoru je dvignil njegovo zavest in Brigu je prišel do zaključka, da je hrana Brahman. Svoje spoznanje je razodel očetu Varuni. Toda oče mu je dejal, da to ni točen odgovor. Brigu je nadaljeval s strogostmi in odkril, da je prana ali življenjski zrak Brahman, kajti brez prane so vse stvari zaman. Prana je vzrok življenja, ga omogoča in tudi odvzame. Vendar je oče ovrgel tudi ta sklep. V tretjem obdobju strogosti je Brigu prišel do zaključka, da je um Brahman, v četrtem je verjel, da je to razum ali modrost. Po petem ciklu strogosti pa je končno spoznal, da je Brahman brezmejna radost. Ostal je v blaženosti tega zavedanja in se ni več vračal k očetu po odgovore. Oče ga je poiskal in mu čestital: "Sin, sedaj imaš predstavo o tem, kaj je Brahman; spojil si se s to vizijo." Tudi Šrutiji razodevajo, da je narava Brahmana neizmerna blaženost. Poglobljena razlaga duše ali atme omenja zaporednost prevlek ali slojev, v katere je duša ovita. Prvi je ovoj iz hrane ali fizično telo (anamaja koša), drugi je ovoj prane, ki se sestoji iz petih življenjskih zrakov in živčnega sistema (pranomaja koša), sledi mu mentalni ovoj (manomaja koša) in ovoj modrosti in intuicije (vignjanamaja koša). Zadnji, najgloblji in najbolj skrit je ovoj neizmerne božanske radosti (anandamaja koša). Vsi izhajajo iz Brahmana, zato je pravilen zaključek, da je Brahman sam po sebi neizmerna božanska blaženost. Vsaka od teh prevlek je subtilnejša od prejšnje. Najsubtilnejši je peti ovoj, ovoj neizmerne božanske radosti. Ovoj prane je subtilnejši od ovoja hrane - fizičnega telesa; mentalni ovoj je subtilnejši od ovoja prane; ovoj modrosti in intuicije je subtilnejši od mentalnega ovoja; ovoj neizmerne božanske blaženosti pa je subtilnejši od ovoja modrosti in intuicije. Vsi so del Brahmana. Fizično telo je grobo pokrivalo, ki ščiti in pokriva subtilnejši ovoj prane. Prano napaja in usmerja finejše, mentalno ogrinjalo. Mentalni ovoj nadzoruje prano, ki uravnava in deluje na telesna in čutna orodja. Torej je mentalni ovoj močnejši od ovoja prane. Subtilnejša od tega ovoja je prevleka modrosti in intuicije. Ta je vedno zaposlena z razlikovanjem med začasnim in večnim, med anitjo in nitjo. Je zelo blizu doživetju neomejene božanske radosti, anande. Pravzaprav pomaga obuditi doživetje zavedanja samega Brahmana. (Sutra vahini - Sathya Sai Baba)

Življenje je popotovanje od hrane do neizmerne radosti Da bi telo obvarovali pred boleznijo, nosimo različna oblačila. Najprej oblečemo spodnjo majico, nato srajco, plašč in šal. Če gremo na pregled k zdravniku, moramo umakniti šal ter sleči plašč in srajco. Šele ko dvignemo majico, nam lahko posluša srce. Podobno temu moramo umakniti ovoj hrane, prane, uma in modrosti, da bi prišli do zavedanja Vrhovne Atme ali Brahmana, ki je brezmejna božanska radost. Potovanje, znano kot 'življenje', je le romanje od ravni prehranjevanja (anamaje) do ravni neomejene božanske radosti (anandamaje). To je cilj. Sutra nam prenaša to resnico. Narava Vrhovne duše Paramatme je nepopisna duhovna sreča, brezmejna radost. (Sutra vahini – Sathya Sai Baba) Človek začne svoje življenje kot 'bitje hrane', toda napredovati mora do cilja in postati utelešenje anande – neizmerne sreče. Ne samo človek, tudi vsa drugih bitja se hranijo in hrepenijo po sreči. Vsi napori in podvigi so usmerjeni v doseg te sreče. Vsi se rodijo v anandi, živijo za anando in so pripravljeni storiti vse, da bi dosegli anando.

Hrana podpira življenje Zavest je izvor in temelj odločanja. Vse odločitve in načrti so produkt zavesti. Vse odločitve izhajajo iz zavesti. Brez zvesti ni možno pravilno delovati. In sedaj o meditaciji. Stanje meditacije je celo višje od zavesti. Meditacija je usmerjanje misli na Božansko, ko se preide nižje oblike pomoči, kot so slike, idoli ipd. Meditacija je stanje, kjer se zaustavijo vsa vznemirjenja; vse spremembe ostanejo neopažene. Modrost je boljša od meditacije. Modrost je znanje, ki temelji na nauku svetih zapisov – šaster. Dosežemo jo z meditacijo in zato je le-ta vrednejša od meditacije. Nad modrostjo je notranja, duhovna moč. Ta osvetljuje pojavni svet in krepi intuicijo. Intuicija je moč, s katero lahko zavestno zaznamo vse stvari. Vendar je hrana višja od intuicije; hrana je tisto, kar nas vzdržuje. Je podpora življenja. Če človek deset dni ničesar ne zaužije, izgubi moč čvrstega prijema. Življenje je tisto, ki omogoča učenje, učiteljevo podporo, slišanje nauka, razumevanje učenja in pridobitve duhovne moči. (Upanišad vahini – Sathya Sai Baba) Duh je osnova, ki vzdržuje materijo. Duh je prana – življenje, materija je prani – živo bitje. Vesolje je spojitev zavesti duha in materije. Prezreti vesolje in se ukvarjati le z duhom je ozkogledo. Morate razviti prepričanje, da je med Božanskim in vesoljem globoka medsebojna povezava. Če ne bi obstajal pojavni svet, ne bi nihče ničesar razumel niti spoznal resnice. Vesolje je osnovni vzrok zamisli povezanih z iskanjem resnice. Brez sveta ne bi mogli ničesar opraviti. Utemeljeni v pojavnem svetu morate hrepeneti po spoznanju Božanskega. Če želite spoznati božanskost v človeku, morate razumeti naravo človeškega stanja. Nekoč je šest mladih študentov pristopilo k modrecu Pipaladi. Želeli so spoznati skrivnost obstoja, resnični namen rojstva v ljudskem telesu ter cilj življenja. Z vsem spoštovanjem so se priklonili in vprašali: "O, veliki modrec, kaj je vzrok stvarstva vesolja? Kaj je osnovni namen ljudskega življenja?" Pipalada je rekel: "Srečni ste, da ste razvili željo po najvišji modrosti. Namen življenja je vtkan v razlog za rojstvo v človeški obliki. Da bi odkrili ta namen, se morate uriti v potrpljenju, zato ostanite nekaj časa v ašramu in se držite njegovega reda. Po enem letu je Kabandi, sin Katje Maharišija pristopil k Pipaladi in dejal: "Spoštovani učitelj, tu sem že kar nekaj časa. Prosim te, da razjasniš moje dvome in mi umiriš um." Vprašal je modreca: "Kdo je prvotni tvorec tega stvarstva? Kdo je ustvarjalec teh neštetih živih bitij?"

Hrana je Pradžapati - kozmični praoče Pipalada se je nasmehnil mladeniču in odgovoril: "Dragi sin, vsi so potomci Pradžapatija." Kabandi ni bil zadovoljen z odgovorom. Dejal je: "Svami, praviš, da je Pradžapati tvorec vseh živih bitij. Kdo je Pradžapati?" Pipalada je odgovoril: "Hrana je Pradžapati, hrana je tista, ki vzdržuje. Hrana omogoča rojstvo v ljudski obliki." "Kaj je temeljni vzrok hrane?" "Voda, dež (Varuna)," je odgovoril modrec. "Zaradi vode je žetev uspešna in postane uporabna za hrano." Modrec mu je še povedal: "Tvoje delovanje je nadvse pomembno. Temelj uspeha je narava dejanj, tako kot je ogenj osnova dima, kot so oblaki osnova dežja in dež vzrok dobre žetve. Kakršen je ogenj, takšen je dim. Kakršni so oblaki, takšen je dež. Kakršne so padavine, taka je žetev. Kakršna je žetev, taka je hrana. Kakršna je hrana, takšno je življenje. Narava človeka je odvisna od vrste hrane, ki jo uživa." Na vprašanje, kaj je v ozadju tega procesa, je odgovoril: "Sonce predstavlja življenje (prano). Mesec predstavlja materijo. Kombinacija življenja in materije je vzrok stvarstva." V vesolju obstaja materija in obstaja zavest. Prav tako obstaja življenje in obstajajo živa bitja. Združitev obeh povzroči proces stvarjenja. Sonce nenehno sije. Sončevi žarki vstopajo v prebavni proces, ki ga predstavlja prebavni ogenj, džataragni. Sončevi žarki so bistveni za obstoj vseh stvari na svetu, najsi je to drevo, gora ali živo bitje. Ti žarki vsebujejo življenjsko silo in prav ta je odgovorna za obstoj stvarstva. To je sila, ki vzdržuje vesolje. Modrec Pipalada je izjavil, da je Sonce prvobitni vzrok stvarstva, rasti in razkroja. Modrec je opazil, da zelo malo učencev zanima temeljno vprašanje o smislu človeškega življenja. Za večino ljudi je prehranjevanje, spanje ipd. glavna stvar v življenju. To je zabloda. Pravi namen človeškega življenja je odkriti, kaj je prav in kaj ne, živeti pravično in deliti plodove takega načina življenja z drugimi. Idealni učenec naj sledi primeru ribe, ki odstranjuje nesnago v vodi in jo očiščuje. 'Potopi' naj se v družbo, odstrani zlo in se odlikuje kot zgled ostalim. (Sathya Sai speaks XXIV)

Hrana je razlog našega rojstva Hrana je važna za telo. Hrana je celo razlog rojstva. Mati in oče se prehranjujeta in omogočita rojstvo otroku. Starši odrastejo na hrani. Telo je sveženj hrane. S kakršno vrsto hrane se prehranjujete, take vrste misli bodo prišle v vaš um. (Conversation with Bhagavan Sathya Sai Baba – John S. Hislop)

Krog Zemlja – hrana – človek Človeško telo sestavljajo celice, ki dobivajo energijo od hrane; hrana pridobi svojo vrednost iz zemlje. Zemlja – hrana – človek. Ko se krog zaključi, se človek vrne v zemljo. Seme vzklije v zemlji in pokuka iz nje kot mlado steblo. Nato požene liste, veje in cvetove. Cvetove zamenjajo plodovi, ki dozorijo in vsebujejo semena, ki lahko ponovijo proces kalitve in rasti. Zemlja je osnova vse preobrazbe in razvoja. Če držite semena v roki in jih zalivate, ne bodo zrasla. Da bi dobili rastlino, potrebujete še zemljo. Celice obeh imajo nenavadno privlačnost. Celice zemlje in celice semen so njena atma, duša. Zemlja je osnova hrane, s katero se človek rodi, raste in vzdržuje. Toda telo je hram Božanskega. Zato ga ne bi smeli onečastiti s slabimi mislimi, besedami ali dejanji. (Sathya Sai Speaks XIV)

OČIŠČEVANJE HRANE Tri vrste čistosti Omeniti moramo tri vrste čistosti: čistost jedi, čistost posod, v katerih se hrana pripravlja in čistost ljudi, ki hrano kuhajo in strežejo. Ne zadostuje, da so živila čista in kakovostna. Tudi pridobljena morajo biti pošteno. Človek ne bi smel za svoje vzdrževanje koristiti ničesar, kar je pridobljeno nepošteno in nepravično. To hrano onesnaži že na samem začetku. Izvor, postopek in cilj, vsi morajo biti enako čisti. Posoda mora biti čista. Tisti, ki streže jedi, mora biti ne samo v čisti obleki, ampak mora imeti tudi 'čiste' lastnosti, 'čist' značaj in 'čisto' obnašanje. Ne sme biti kljubovalen, jezen, zaskrbljen in brezbrižen, temveč veder in svež. Biti mora skromen in ljubeč. Medtem ko streže, ne sme imeti zlobnih ali nizkotnih misli. Le čistoča telesa in očarljivost nista nadomestilo za slabe misli in slaba nagnjenja. Duhovni aspirant, ki hoče obvarovati svojo koncentracijo, mora zelo paziti na te stvari, drugače ga bodo med meditacijo vznemirjali subtilni vplivi škodljivih misli kuharja in strežajev. Poskrbeti bi morali, da se družimo le s krepostnimi ljudmi. Naj vas zunanja privlačnost, poklicna usposobljenost ali slaba plača 'nevarnih' kuharjev in strežnikov ne zavede, da ste do njih pristranski. Podrobno raziščite njihove navade in značaj. Hrana, ki jo jeste, je zelo pomembna sestavina telesa in misli, s katerimi se morate boriti na polju duhovnosti. Čistost misli je lahko in mora biti dopolnjena s čistočo telesa in čistočo govora. To je resnična strogost; telesna, miselna in govorna. Naš um mora biti osvobojen tesnobe, skrbi, sovraštva ter strahu, pohlepa in ponosa. Prežet mora biti z ljubeznijo do vseh bitij. Poglobiti se moramo v Boga in krotiti vzgibe za posvetnimi užitki. Ne smemo dovoliti, da se v um prikradejo nizkotne misli; vse misli morajo biti usmerjene k napredovanju na višje ravni. To je primerna strogost za um. (Gita Vahini – Sathya Sai Baba)

Tri vrste očiščenja Nobene jedi ne bi smeli zaužiti, preden ni očiščena na tri načine. Ti načini so: primerno očiščene posode - patra šudhi, čistost hrane - padarta šudhi in čistost tistega, ki pripravlja jedi - paka šudhi. Padarta šudhi in paka šudhi potrebujeta malo obsežnejšo razlago. Glede čistosti hrane moramo poizvedeti, ali je bila kupljena z nepošteno doseženim ali pošteno zasluženim denarjem, ali je bila ukradena, ali je bila pridobljena z zatiranjem delavcev ali z njihovim srčnim sodelovanjem. Nepošteno pridobljena hrana ne povzroča le bolezni, ampak tudi slabe lastnosti. Da bi zagotovili paka šudhi, moramo poizvedeti, s kakšnim namenom in kakšnimi občutji jo je nekdo kuhal in ali je to počel s čistim srcem. Zato bi morali hrano pred jedjo ponuditi Bogu z molitvijo: brahmarpanam brahma havir brahmagnau brahmanahutam Brahmaiva tena gantavjam brahma karma samadhinaha Ta molitev hrano očisti na vse tri načine. Le zaradi tega nas Bhagavadgita spodbuja, da jo izrečemo pred jedjo. To ni pritisk ali predpis. Preden hrano ponudite Bogu, je le hrana, toda potem ko ste to storili, postane prasada, darilo Boga. In v Božjem darilu ne bo pomanjkljivosti ali onesnaženja. Naša molitev bo odstranila vse tri nečistosti, namreč, neprečiščenost posod, živil in ljudi, ki so hrano pripravljali in stregli. (Divine Discourses on Bhagavadgita I - Sathya Sai Baba)

Hrano pred jedjo ponudite Bogu Hrano bi morali jesti s čistimi mislimi. Predniki nam svetujejo, da jedi pred zaužitjem ponudimo Bogu. Tedaj postanejo prasad – blagoslovljen dar. Molitev jih očisti treh nečistoč. Da bi jed očistili, je potrebno odstraniti te tri nečistosti, kajti čista hrana ustvarja čiste misli. Čistosti kuhanja ni mogoče zajamčiti, ker ne vemo, kakšne misli rojijo v glavah oseb, ki pripravljajo hrano. Prav tako ne moremo zagotoviti čistosti sestavin, ker ne vemo, ali jih je trgovec pridobil na pravičen način. Zato je za nas pomembno, da hrano ponudimo Bogu v obliki molitve, da preprečimo vpliv treh nečistoč na naš um. Preden zaužijete jed, jo ponudite Bogu, da jo očisti. Molitev izrečena pred obrokom ni v korist Boga, ampak vas samih. Očistila bo jedi in priklicala Božji blagoslov. Molitvi, ki ju lahko izgovarjate pred jedjo, sta štiriindvajseti stih četrtega poglavja in štirinajsti stih petnajstega poglavja Bhagavadgite; brahmarpanam brahma havir brahmagnau brahmanahutam brahmaiva tena gantavjam brahma karma samadhinaha aham vaišvanaro bhutva praninam deham ašritaha pranapana sama jukta pačamjanam čatur vidham Prevod: Dejanje daritve je Brahman, daritev je Brahman, darovalec je Brahman, darovano v sveti ogenj, ki je Brahman. Le tisti doseže Brahman, ki je vedno, pri vsem kar počne, popolnoma zatopljen v Brahman. Če pred jedjo ne ponudite hrane Bogu, vas bodo prizadele vse nečistosti in pomanjkljivosti, ki so prisotne v njej. Hrano, ki je tako ponujena Bogu, v prebavnem sistemu prebavi 'Vaišvanara'. Ker se Bog nahaja v obliki ognja kot Vaišvanara, on prebavi hrano skupaj z nečistočami. Tedaj nečistosti ne bodo vplivale na človeka, tudi kadar so prodrle v hrano. Vaišvanara je Bog, ki prebiva v našem telesu kot moč in prebavlja zaužito hrano ter dovaja energijo v dele telesa. Gospod vstopa v telesa vseh bitij, da zaužije hrano, jo prebavi in razpošlje vsem delom telesa. (Summer showers in Brindavan 1993 in Upanishad vahini – Sathya Sai Baba)

Kje je Brahman – brezoblični Bog? Hrano z molitvijo ponudimo Brahmanu: brahmarpanam brahma havir brahmagnau brahmanahutam brahmaiva tena gantavjam brahma karma samadhinaha Prevod: Daritev je Brahman, prečiščeno maslo je Brahman, darovalec je Brahman, ponujeno v sveti ogenj, ki je prav tako Brahaman. Le tisti bo dosegel Brahman, ki v vseh svojih dejanjih zaznava le Brahman. Vendar, kje je Brahman? Odgovor se skriva v naslednjem delu molitve: aham vaišvanaro bhutva, praninam deham ašritaha pranapana sama jukta pačamjanam čatur vidham Prevod: V telesih vseh bitij sem prisoten kot kozmično bitje - Vaišvanara. Skupaj s prano in apano prebavljam štiri vrste hrane. Bog pravi: "V tebi sem prisoten v obliki Vaišvanare. Brez moje prisotnosti v tvojem telesu bi umrl. Jaz sem ta, ki prebavi hrano, ki jo zaužiješ." Molitev, katero učimo naše otroke je: harir data harir bhokta, harir anam pradžapati harir vipra šarirastum bhonkta bhodžajata harih Prevod: O Gospod Hari! Ti si hrana, ti uživaš hrano, ti daješ hrano, zato k tvojim stopalom nudim vse, kar bom zaužil. Angleška molitev, ki temelji na tem prevodu, pooseblja enaka občutja: O Gospod, Ti si hrana, Ti uživaš hrano, Ti daruješ hrano, zato darujem vse, kar zaužijem, pred Tvoja lotosova stopala.

Molitev iz Jadžur vede Om anapate – anasje no dehjanamivasja sušminah pra pra dataram triša urdžam no dehihi dvipade catušpade Prevod: O Bog, ti si Gospodar hrane. Daj nam okrepčilno in neškodljivo hrano. O Bog, ti blagoslavljaš proizvajalca hrane z blaginjo in ga osvobajaš vsega trpljenja. O Bog! Podari moč dvonožnim in štirinožnim bitjem (ljudem in živalim).

Bog sprejme hrano, ki mu jo ponudite zgodba iz Krišnovega otroštva Obstaja nekaj ezoteričnih stvari, ki niso splošno znane. Božanska utelešenja se navadno pojavijo v treh barvah polti, namreč v beli (šukla), oranžni (aruna) in rumeni (pita). Toda tu je bil otročiček, ki je bil črn. Garga je po premisleku ugotovil, da je zanj najprimernejše ime Krišna (temni). Po poimenovanju Krišne je Garga povedal različne doživljaje, ki se bodo zgodile v otrokovem življenju. Nekaj časa je še ostal tam in užival v Krišnovih zabavah, nato pa odšel. Kmalu je ponovno prišel na obisk, da bi videl Krišno. Garga je bil velik asket in je bil navajen sam pripravljati hrano. Hrane ni pojedel, če se jo je nekdo le dotaknil. Zaradi tega mu je Jašoda, Krišnova mati, pripravila ločen prostor, da si pripravi obrok. Prosil je za malo moke, melase in mleka. V tistih časih še niso poznali sladkorja. Slaščice so se pripravljale iz melase. Garga je vsebino stresel v posodo in pripravil nekakšen puding. Nato je kot običajno, preden je sedel k obroku, ponudil jed Višnuju. Nenadoma je v sobo pridrvel otročiček Krišna in začel jesti puding. Garga, ki je še vedno izgovarjal molitev, je odprl oči in zagledal otroka, ki se baše s hrano, ki jo pripravil zase. Poklical je Jašodo in ji dejal: "Ali vidiš kaj počne tvoj sin Gopal? Lačen sem, on pa je privihral sem in začel jesti še preden sem kaj zaužil. Jašoda je prijela Krišno in ga opomnila: "Ali ne veš, da je spoštovani Garga učitelj našega rodu? Onesnažil si njegovo hrano. Ali ni naša dolžnost, da goste spoštujemo, kot se spodobi?" Krišna je odgovoril: "Mati, ničesar nisem storil na svojo roko. On sam me je poklical, da pridem jesti puding." Jašoda je tedaj vprašala Gargo, zakaj je poklical Krišno, ki ga je ona držala na varnem. Garga je ugovarjal, da ni klical Krišne. Tedaj mu je Krišna očital: "O modrec, zakaj lažeš? Komu si najprej z molitvijo ponudil hrano? Kaj nisi molil k Meni? Kako Mi lahko najprej nekaj ponudiš, potem pa se pritožuješ?" Garga je bil za trenutek zbegan, nato pa je doumel, da ni Krišna nihče drug kot sam Višnu. Molil je k Višnuju in Krišna se je odzval. S tem spoznanjem je Garga radosten zaužil ostanke pudinga, ki ga je pred tem jedel Krišna. (Sathya Sai Speaks XXXIV)

Bog se resnično zaveda ponujene hrane zgodba Širdi Babe Nekoč je slednica Širdi Sai Babe skušala dobiti blagoslov, zato je pripravila prav posebno jed. Skuhala je sijajen obed in ga med pripravo na učiteljev prihod postavila ven. Na njeno grozo se je od nekje priklatil potepuški pes in se napotil k posodam. Iz strahu, da bi bilo njeno težko delo zaman, ga je odgnala od razkošnih jedi. Polna zaupanja v svojo mojstrovino je povabila Širdi Sai Babo na obed. Vendar je Širdi Sai Baba na njeno presenečenje odklonil obrok, ki ga je tako ljubeče pripravila. Dejal je: "Ne bom prišel. Ko sem ga hotel pojesti, si me odgnala, sedaj ga pa nočem." Bog, ki prebiva v vseh bitjih, je prav tako prisoten v potepuškem psu. Širdi Sai Baba je s tem pripetljajem razkril Božjo prisotnost v vseh bitjih. Bog biva v vseh bitjih in se neposredno zaveda, kadar mu nudimo hrano. (Pathways to God - A Study Guide to the Teachings of Sathya Sai Baba By Jonathan Roof)

Posvetitev hrane Naši predniki so vedeli, da morala slabi zaradi 'nečistosti', ki se nahaja v jedeh, s katerimi se hranimo, zato so nam zapustili enostavne, toda svete metode, kako hrano očistiti preden jo pojemo. Njihov običaj je bil, da hrano poškropijo z nekaj kapljicami vode, medtem ko izgovarjajo mantro: "anam brahma, raso višnu, bhokta devo mahešvaraha" – trda hrana je Brahma, pitna voda in ostala tekoča hrana je Višnu, uživalec obroka pa je Mahešvara. S to molitvijo udeleženec prosi trojico, da ga zaščiti z resnico in mu podari tri vrste čistosti: čistost misli, čistost besed in čistost dejanj. S tem obredom postane hrana prasad, kar pomeni posvečena. Tako imenovani intelektualci današnjega časa, ponosni na svoje talente in zmožnosti, se ne menijo za učinkovitost in moč resnice. (Indian Culture and Spirituality) Uživanje hrane je sveti ritual, žrtev. Ne bi smeli jesti, kadar smo zaskrbljeni ali čustveno napeti.

Hrano lahko očistimo, če jo darujemo lačnemu Modreci Indije so predpisali razne obrede, ceremonije, discipline, načine obnašanja, zborovanja in festivale, ki pomagajo čistiti emocije in krepiti vero. Danes vam bom govoril o važnosti ene od panog, ki so jo predpisali za hrano. Jejte le preprosto in čisto hrano. Modreci so jo poimenovali satvična hrana, kar pomeni hrana z energijo vrline. Jejte tako hrano, ki v vas ne bo spodbujala slabih vzgibov in emocij, ostrila jezo, rušila razsodnost in škodovala zdravju. Hrana, ki je bila ponujena Bogu, je osvobojena slabih vibracij, ki na subtilne načine škodujejo posamezniku. Tudi hrana, ki jo najprej ponudimo lačnim in sami jemo kasneje, ima enake dobrodejne lastnosti. Ker ima hrana subtilen vpliv na občutja in misli, morate vedno zelo paziti kaj zaužijete." (Sathya Sai Speaks X)

Siromašnim postrezite le kvalitetno hrano zgodba Nekoč je živel bogataš, lastnik tovarne riža. Slišal je razlago učenjaka, da je delo, ki ga Bog najbolj ceni, hranjenje lačnih. In tako se je odločil, da bo delil hrano siromakom iz njegove vasi. Vendar namenoma ni mislil uporabiti kvalitetnega riža. Smatral je, da je zanje dober vsakršen riž. Tako je nabavil riž, ki je v skladišču že dolgo trohnel. Niti na misel mu ni prišlo, da bi odstranil črve, ki so mrgoleli v njem; skuhal ga je in z njim postregel lačnim siromakom, ki so ga pojedli in zaradi tega utrpeli hude zdravstvene posledice. Njegova žena ga je grajala in mu dejala, da je bolj zaslužno nahraniti deset ljudi s kvalitetno hrano, kot sto z nekvalitetno. Vendar se ni menil za njen dober nasvet. Žena pa je skovala načrt in tudi njemu vsak dan postregla s krožnikom gnile in črvive hrane. Ko je vzrojil in jo okregal, mu je ogovorila: "Učenjak je dejal, da mora vsak trpeti za krivico, ki jo je storil drugim. V drugem življenju boš moral jesti gnilo in črvivo hrano, zato ti jo strežem že sedaj, da se nanjo navadiš. To ti bo pomagalo, da poješ posledice svojih zlobnih dejanj." Tedaj je njen mož uvidel svojo izprijenost. Obžaloval je napako in se naučil bolje služiti siromašnim. (Sathya Sai Speaks XIII) Miloščina v obliki hrane Vi smatrate deljenje hrane za anadano, kar pomeni, dajanje miloščine v obliki hrane. Toda nihče nima oblasti dajati v miloščino, kar je dano od Boga, biti ponosen na to ali celo misliti, da nudi miloščino. Bog je dal dež, Bog je gojil mladike in jih je dovedel do zorenja. Kje je pravica, da deljenje hrane imenujete miloščina? Kar počnete, ni miloščina, ampak le nudite svojo hvaležnost Bogu. S tem, ko jo delite ljudem – narajanom, Bogu v ljudeh, prečiščujete hrano, ki ste jo pripravili iz žita, ki ste ga poželi. Imenujte to služenje seva! To je točnejši izraz.

Ne hranite se v restavracijah Če človek zanemari zakone o hrani, ki so osnova telesa in njegovih funkcij, ne more uspešno doseči svojega cilja. Čistoča kuhinjskih potrebščin, čistost kuharja in ostalih, ki strežejo hrano, mora biti zagotovljena. Obstajajo mnogi, ki so zadovoljni, kadar je napolnjen njihov želodec. Prvo 'svetišče', ki ga obiščejo ob zori, je restavracija, kjer se hrana nudi Bogu! Le kako bodo taki pogoltneži dosegli koncentracijo? Kdo lahko v restavracijah jamči za čistost kuharja, potrebščin in postrežbe? (Gita vahini – Sathya Sai Baba)

Za nečiste misli je odgovorna nečista hrana Navezanost in sebičnost sta posledici uživanja neprimerne hrane. Slaba vrsta hrane ali nepošteno pridobljena hrana bo človeka na razne načine pahnila v neznanje in omejenost ter v njem zatrla porajanje čistih misli. Za občutke naklonjenosti in sovraštva ter 'jaz in moje' (raga in dveša, ter ahamkara in mamkara) je v glavnem odgovorna hrana, ki jo jemo. (Indian Culture and Spirituality)

Čisto ozračje ustvarja čisto hrano Recitiranje Božjega imena samodejno očiščuje onesnaženo ozračje. Božanske vibracije, ki nastajajo ob mantranju Božjih imen, se pomešajo z ozračjem in se razširijo na vse strani, resnično, razširijo se po vsem svetu. Ugodni zvoki in svete vibracije, ki se ustvarjajo s petjem bhadžanov - duhovnih pesmi, ki slavijo Boga, bodo prečistili ozračje in pripomogli k pridelavi dobre hrane. Poleg tega vas dihanje prečiščenega zraka ščiti pred slabimi mislimi. (Summer Showers Brindavan, 2000 – Sathya Sai Baba)

Nagar sankirtan očiščuje hrano Svetoval sem vam, da današnji dan pričnete z nagar sankirtanom – uličnim petjem svetih pesmi, ker je to največji očiščevalec ozračja in počutja tako posameznika kot družbe. Obredno oboževanje v domačem svetišču, recitiranje hvalnic, skupinsko petje pobožnih pesmi, bhadžanov, širi vibracije, ki očiščujejo ozračje in tako dezinficirajo 'hrano', ki jo sprejemate vase. (Sathya Sai Speaks XI)

Jedi za družino mora pripravljati mati V otroških letih mora mati sama skrbeti za otroke. Če jih preda pomočnicam ali varuškam, bodo otroci prevzeli njihove navade in način govora ter objokovali le njihovo smrt, ne smrt matere. Kajti otroci bodo bolj vzljubili varuško od matere, ki jih je kot nadlogo in sitnost potisnila k drugim. Mati mora sama pripraviti jedi za svojo družino, kajti hrana, ki je pripravljena z ljubeznijo in postrežena z nasmehom, je veliko bolj hranilna in krepilna kot hrana, ki jo skuha najeta kuharica in postreže nejevoljen, čemeren strežaj. (Sathya Sai Speaks IX)

Postrezite hrano s čisto ljubeznijo Vse pastirice (gopije) so prišle k Jašodi in se pritožile: "Tvoj sin Krišna se naskrivaj priplazi v naše domove, razbije vrče ter krade maslo in mleko." To je bil vsakodnevni dogodek. Jašoda je prijela Krišno in ga oštela: "Tisto, kar ti postrežem jaz, nočeš jesti, raje hodiš v druge hiše in kradeš. S tem uničuješ naš ugled. Zakaj ne ješ domačega masla? Ali naše maslo ni okusno?" Kaj je globlji pomen tega dogodka? Mati streže iz materinske naklonjenosti. Toda gopije so postregle s čisto ljubeznijo, z božanskimi občutji. Ni bilo maslo tisto, kar je privlačilo Krišno, temveč čistost njihovih src. Maslo simbolizira srca gopij, ki so bila čista, nesebična in popolnoma usmerjena vanj. Jašodino maslo je bilo navezanost, medtem ko je bilo maslo gopij ljubezen, prema. To je razlika med ljubeznijo in navezanostjo. (Indian Culture and Spirituality)
Om Šri Sai Ram

ZMERNOST IN URAVNOTEŽENOST V PREHRANI Krišna v Bhagavadgiti zagovarja zamisel: primerna hrana v omejenih količinah. Ta koncept lahko uporabimo tudi pri vseh ostalih življenjskih podvigih posvetnega življenja. Kadar sledimo to zamisel, nam od nobene aktivnosti ne bo pretila nevarnost. Poglejte na primer hrano, ki jo jemo. Če jemo v neomejenih količinah vse, kar nam pride pod roko, bo to ogrozilo naše življenje. Zato je rečeno, da prenajedanje otopi naš razum, medtem ko ga omejeno prehranjevanje izostri. (Divine Discourses on Bhagavadgita Part II – Sathya Sai Baba)

Vzgojite želodec Ne jejte preden ne začutite prave lakote. Vadite se v umetnosti zmernega uživanja hrane. Ko začutite, da je vaš želodec napolnjen do treh četrtin, prenehajte jesti. Z drugimi besedami, prenehati boste morali celo tedaj, ko boste čutili, da bi lahko pojedli še malo. Tako lahko vzgojimo želodec, da se obnaša pravilno. (Gnjana Vahini – Sathya Sai Baba) Izogibajte se prenajedanju Prevelik vnos hrane škoduje. Samo zato, ker je okusna jed na voljo in mu je ponujena, je človek v skušnjavi, da se prenaje. Zrak je vsepovsod, ampak ne dihamo več, kot je potrebno. Jezero je polno vode, toda popijemo le toliko, da se odžejamo. Toda prenajedanje je postalo družbeno zlo, modna muha. Želodec kriči: "Zadosti!" Toda jezik hoče še več in tako človek postane nebogljena tarča bolezni. Trpi zaradi debelosti, visokega pritiska in sladkorne bolezni. Zmernost v prehrani je najboljše zdravilo. (Sathya Sai Speaks XIV)

Lahek obrok je najzanesljivejše jamstvo zdravja V osemnajstem poglavju Bhagavadgite so omenjene lastnosti (gune) in njihove značilnosti ter odnos med vrsto zaužite hrane in značaja, ki ga izžareva. Hrana določa guno, guna išče hrano, ki ji je sorodna; in tako se začarani krog nadaljuje. V Upanišadah je opisana zgodba, v kateri človek in krava pristopita k Bogu in ga prosita, da jima razdeli njune dnevne dolžnosti. Kravi je bilo naročeno, da služi gospodarju, ki jo hrani in neguje. Človek pa naj bi živel po načelih dharme - pravičnosti. Človek se je naježil zaradi odgovornosti in želel več svobode, kot mu jo tako življenje nudi. Tedaj mu je Gospod dejal, da lahko sam izbere pot, s pomočjo katere lahko doseže Boga. Kravi je dodelil za hrano travo, človeku pa je določil en zalogaj hrane v zgodnjih jutranjih urah, drugega pa ob koncu dneva. Predpisal je zmernost v prehrani. Oba sta se vrnila na zemljo. Krava sedaj ves dan prežvekuje, človek pa odkriva, da je lahek obrok najzanesljivejše jamstvo zdravja. (Sathya Sai speaks II)

Razsodno izberite svojo hrano Vsa živa bitja obstajajo zaradi hrane. Po mnenju starih spisov se hrana lahko razporedi v tri skupine: satvična hrana - ta pomaga pridobiti mir in harmonijo, radžastična – ta vrsta hrane vzbuja jezo in emocije in tamasična– ta vrsta pa vodi v lenobo in otopelost. Človek mora svojo hrano izbrati razsodno in nadzirati ter omejiti njen vnos. Tedaj bo hrana zdravilna. Po drugi plati pa bo hrana, ki jo človek uživa brez izbire, prekomerno in brez omejitev, dovedla do bolezni, povzročila potrtost in bolečino in s tem prevzela zastrašujočo vlogo. (Lila Kaivalya Vahini – Sathya Sai Baba) Sodobni človek, ki se ne meni za princip zmernosti v svojem življenju, izpostavlja nevarnosti svoje zdravje in dobro počutje. Hrana, s katero se hrani, mora biti primerna, čista in zdravju koristna. Dandanes se človek obnaša kot bolnik, ki hlepi po zdravilu, ki je okusno, ne pa po zdravilu, ki ga lahko pozdravi. Bolnik si izbere dieto in obliko zdravljenja, ki mu je všečna in zapostavlja zdravnikova navodila, ki so stroga in striktna. (Gems of wisdom) Naši predniki so običajno jedli dvakrat na dan, starodavni modreci pa le enkrat dnevno. Danes pa se ljudje ves čas bašejo s hrano, da ne govorimo o pijači in prigrizkih, ki jih uživajo med obroki. Le kako se bodo izognili slabi prebavi in boleznim? Človek potrebuje hrano, da ga oskrbuje z energijo, ki ustreza porabi ene kalorije na minuto. Mladim ljudem bi zadostovala hrana z vrednostjo 2000 kalorij dnevno. Za zdravo življenje človek potrebuje le 1500 kalorij na dan. Toda danes se je dnevni vnos hrane povečal do 5000 kalorij. Posledično temu imajo ljudje slabo prebavo in trpijo za nespečnostjo. Pomanjkanje spanca povzroča razne bolezni. Ne hodite spati polni skrbi. Če greste spati brezskrbni, boste samodejno globoko zaspali. Razbolimo se tudi zaradi psiholoških vzrokov. (Indian Culture and Spirituality)

Jejte minimalno Zajtrk ni namenjen prekinitvi posta, ker se sploh niste postili. Zajtrk je polnovreden obrok. Kosilo je vrinjen obrok in se sestoji iz mnogih jedi, izbranih bolj zaradi okusa kot potešitve lakote. Čaj je čaj le po imenu, kajti vsebuje učinkovine, ki niso v sorazmerju s potrebo telesa. Večerja je najtežji obrok in vključuje največjo izbiro jedi. Tako gre človek k počitku z nepotrebno obteženim želodcem in se premetava v postelji iz ene strani na drugo v neuspelih poizkusih, da vsaj malo zatisne oči. Do pomanjkanja hrane pride v glavnem zaradi slabih in potratnih prehranjevalnih navad; to bi se lahko popravilo, ljudje bi lahko živeli daljše in bolj zdravo življenje, če bi le jedli minimalno, namesto da se prenajedajo do onemoglosti. Redna molitev dvakrat dnevno jim bo dala moč in pogum, s katerima bodo kos boleznim. Božja milost pa jim bo podelila notranji mir in s tem tudi dober spanec in počitek uma. (Sathya Sai Speaks IX)

Postanite gospodar jezika Kako verjeti nekomu, ki ne more omejiti in urediti svojih prehranjevalnih navad, da bo nadziral svoja čutila? Če ne more omejiti in nadzirati svojega hranjenja, kako bo omejil in nadziral čutila? Kako se bo nekdo, ki je prešibak, da bi šel po stopnicah, povzpel na visoko goro? Kadar je človek nebogljena žrtev kave ali cigaret, kako lahko zbere moči in pogum, da se zoperstavi še močnejšim sovražnikom, kakršni so jeza, pohota in pohlep? Če se ne more odreči nesnagi, kako se lahko odreče želji? Postanite gospodar jezika in tedaj lahko zagospodarite spolnosti. To je medsebojno povezano, kot gledanje in hoja. (Gita vahini – Sathya Sai Baba)

Hrana nam pomaga ohraniti mir Če želite doseči nadzor nad prehrano, ne bi smeli jesti vsega, kar si zaželi jezik. Uporabiti morate razsodnost. Razpoznati morate, ali hrana, ki jo želite pojesti, pripada satvični, radžastični ali tamasični vrsti. Ali ima visok standard čistoče? Če boste tako delovali in se hranili razumno, na vas ne bo imela nobenega vpliva niti graja niti hvala. V vseh okoliščinah boste ohranili svoj mir. Toda če se prehranjujete brez presoje, ali je hrana ustrezna ali ne, popuščate svojemu okusu ter gledate le, da potešite svojo lakoto, ne boste zmogli nadzirati vaših vzgibov in občutij. Postali boste krhki. Če bo kdo izrekel kašno neugodno pripombo na vaš račun, vas kritiziral ali grajal, se boste ustrašili in počutili se boste, kot da se je cel svet obrnil proti vam. Tisti hip, ko vas nekdo začne kritizirati, vas bo zapustilo zadovoljstvo, postali boste tesnobni in zdelo se vam bo, da je življenje brezsmiselno. Po drugi plati, če vas bo kdo hvalil in cenil, bo to napihnilo vaš ego in ponos. Tedaj vas bo skoraj nemogoče zadržati na realnih tleh. Kaj je razlog take nestanovitnosti? Edini in najpomembnejši vzrok take šibkosti je vrsta hrane, ki jo jeste. Bhagavadgita poudarja nujo po skrajni previdnosti glede izbora hrane, ki jo jemo. Vedno se moramo zavedati pomembnosti satvične hrane, ki nam pomaga ohraniti mir v vseh okoliščinah tako, da nas ne ponese v višave, ko nas hvalijo ali potre, ko na nas letijo kritike. Sodobni človek se zlahka prestraši najmanjše težave v vsakdanjem življenju. Nima samozavesti. Kaj je vzrok? Razlog je prenajedanje in uživanje hrane, ki je prepolna tamasa in polna nesnage, ki spodbuja občutke prežete z radžasom ter razvnema strasti in jezo. Zato ne more izkusiti resnične narave človeškega bitja, ki je polna miru in dobrote. (Discourses by Sri Sathya Sai Baba on Bhagavadgita – popular edition 1989)

Krog: Več hrane – več govorjenja Običajen vzrok prezgodnje starosti in senilnosti je prekomerno govorjenje. S tem se moramo spopasti že sedaj. Pravzaprav sta dve opravili jezika v tesni povezavi. Prekomerno govorjenje vodi do nenaravne lakote. Ko 'brbljavec' občuti večjo lakoto, bo seveda več pojedel. Prekoračena količina hrane porodi občutke, ki se bodo izrazili v prekomernem govorjenju. V takem primeru postane nadzor nad čutili skoraj nemogoča naloga. (Discourses by Sri Sathya Sai Baba on Bhagavadgita – popular edition 1989)

Razdelite želodec na tretjine Vse duhovne vaje so namenjene nadzoru čutil. Jejte toliko, kolikor je nujno potrebno. Ne preobtežite svojega želodca. Razdelite svoj želodec na tri enake dele. Napolnite en del s hrano, drugega z vodo, tretjega pa pustite praznega. Toda danes nekateri ljudje svoje želodce preobremenijo do take mere, da se le z veliko težavo dvignejo od mize, kar jih neizogibno vodi do slabe prebave. (Sathya Sai Speaks XXXIV)

Celo živali se držijo omejitev prehranjevanja Živali so zadovoljne čim potešijo svojo lakoto, toda človek nima tega občutka. Ko pes zboli, noče jesti. Če imate doma hišnega ljubljenčka, ste to gotovo opazili. Četudi mu nalivate mleko v gobček, ga ne bo hotel pogoltniti, ker želi ohraniti prazen želodec. Toda človek se ne drži nobenih dietnih omejitev, kadar je bolan. Že ob rahlo povišani telesni temperaturi popolnoma obmiruje in pokrit od glave do peta leži v postelji. Vendar takega počitka ne privošči želodcu. Tudi ob naraščajoči telesni temperaturi se ne drži diete in rad zaužije slaščice, ki bodo poslabšale njegovo bolezensko stanje. Človek se obnaša kot žival in žival deluje kot človek. (Divine discourses of Bhagavan)

...Nadaljevanje je v papirnati knjigi.

Ovitek Knjige Prem Luthra - Hrana Je Bog
Ovitek Knjige Prem Luthra - Hrana Je Bog

Comments are closed.