JOGA SPANJA IN SANJ – Sri Aurobinda in Matere

Naslovnica knjige Aurobindo - Joga Spanja
Naslovnica knjige Aurobindo - Joga Spanja
Naslov: JOGA SPANJA IN SANJ
Avtor: Sri Aurobinda in Matere
Število strani : 139
Format: A5
Vezava: Trda
ISBN: 978-961-246-094-5
Vezava: Broširana
ISBN: 978-961-246-093-8
       

Predstavitev

Šola sadhane, ki jo izvajamo v času nočnega počitka. Izbor iz del SRI AUROBINDA in MATERE Sestavil in napisal uvod: A. S. Dalal

Del besedila knjige:

KAZALO



PREDGOVOR ………………………………..……. 9

UVOD ……….……………………………….……. 13

SPANJE – VRATA DO NOTRANJIH SVETOV ………………………………………….……………. 31

SANJE IN IZKUŠNJE SANJ ……………... 54

SPOMINJANJE IN RAZUMEVANJE SANJ …………………………………………………….… 71

SPANJE, SANJE IN SADHANA ……....… 89

DODATEK I ……………………………………. 115

DODATEK II ………………………………..…. 126

SLOVARČEK ……………………………..……. 133

REFERENCE ……………………………..……. 140





PREDGOVOR

Med duhovnimi odkritji svetovnih učiteljev skozi stoletja leži redek in bogat zaklad v precej neznani modrosti o spanju in sanjah, ki jo najdemo v naukih Sri Aurobinda in Matere. Ta knjiga predstavlja bistvo teh naukov.

Preprosto povedano sanje v prenesenem pomenu predstavljajo stvari, ki so neresnične, ker je za našo običajno zavest svet resničnosti to, kar izkušamo v budnem stanju; to, kar izkušamo v sanjah, pa imamo za neresnično fantazmagorijo, ki je običajno kaotična in brez kakršnega koli resničnega pomena. Zahodna psihologija je, začenši s Freudom in nato z Jungom, do neke mere pojasnila pomen sanj. Zato lahko zdaj vsaj deloma razumemo pomen sanj in to, kaj lahko odkrijejo o sestavnih delih naše narave, ki so naši zavesti precej skriti. Čeprav nam je do neke mere uspelo razumeti pomen sanj, pa se nam sama narava sanj še vedno izmika. Tako Arthur S. Reber, avtor Penguinovega Psihološkega slovarja, pripomni, da se je »veliko ljudi mučilo z definicijo sanj« in predlaga, da se za definicijo sanj zadovoljimo z izrazom »slike med spanjem«. Tako podana definicija je odkrito priznanje nezadostnosti našega potrjenega znanja o naravi sanj.

Z vidika jogijske psihologije sanj, predstavljene v tej knjigi, je glavna omejitev našega današnjega razumevanja narave sanj pomanjkanje razmejitve, ki jo jogijska psihologija potegne med sanjami in izkušnjami sanj.

Sanje, ki predstavljajo večino tega, kar ponavadi iz spanja prinesemo v svoje budno spominjanje, so produkt tega, kar Sri Aurobindo imenuje podzavest - tj. tistega dela našega ustroja, ki leži med zavestjo in popolnim nezavedanjem.

Nekaj drugega od navadnih sanj pa so izkušnje sanj, ki so zapisi posnetkov morebitnih dogodkov v nadfizičnih ali notranjih (subliminalnih) področjih našega bivanja, ki so prav tako resnični in konkretni kot fizični svet, če ne še bolj, in v katera nam sanje omogočajo vstop. »V vsakem vidimo prizore, srečamo bitja, se udeležujemo dogodkov in naletimo na stvaritve, vplive in nasvete, ki pripadajo tem ravnem. Celo ko smo budni, se del nas giba po teh ravneh, toda dejavnost se odvija za tančico; naš buden um se tega ne zaveda.«1 Izkušnje sanj so direktni ali pa simbolični zapis tega, kar se z nami zgodi na teh področjih. V nasprotju z navadnimi (kaotičnimi, zmedenimi in utrudljivimi) sanjami, ki pridejo iz podzavesti, so izkušnje sanj, zlasti tiste iz subliminalnih področij, jasne in povezane (čeprav jih podzavest pogosto zmeša in popači) in dajejo globok občutek uvida in vzvišenosti. Tri zgodnje sanje Matere v dodatku II so primer

__________

1Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 1500

takšne, notranje izkušnje med sanjami. Namen joge spanja in sanj je v začetku zamenjati to, kar je ponavadi dremanje podzavestnih sanj, s spanjem notranjih izkušenj. Spanje potem postane del sadhane, tako kot je del sadhane budno stanje.

Ključ, da smo sadhano sposobni nadaljevati med spanjem, je v tem, da se vedno bolj zavedamo - in to ne le takrat, ko smo budni, temveč tudi med spanjem. Dejstvo, da se človek med sanjami lahko zaveda, jogiji poznajo že od pradavnih časov, znanstvena psihologija pa se za izkušnje zavedanja med spanjem zanima šele zadnjih nekaj desetletij. Zanimanje je izzval pojav, imenovan »lucidne sanje« – to so sanje, v katerih človek ve, da sanja.

Jayne Gackenbach, ena od glavnih raziskovalcev lucidnega sanjanja, je na podlagi raziskovanj, ki jih je naredila na sebi in drugih, prišla do teorije, da je lucidno sanjanje le začetek - to je le korak proti razvojnemu kontinuumu zavedanja med spanjem; obstajajo namreč tudi nadaljnji koraki razvoja onstran lucidnega sanjanja. Takole trdi:

»Morebitne daljnosežne posledice zavedanja v sanjah so šele v fazi raziskovanja, če ne ocenjevanja. Smo pred vstopom v novo obdobje našega razumevanja takih stanj in njihovih posledic za vse človekovo delovanje.«2

__________

2Karen Nesbitt Shanor, Pojavljajoči se um (The Emerging Mind), Los Angeles: Renaissance Books, 1999

Psihologija spanja in sanj, ki temelji na jogijskih izkuš-njah, zajetih na straneh te knjige, pojasnjuje Gackenbachinoteorijo tako, da jo postavi v širšo in globljo perspektivo in pokaže končni cilj joge spanja in sanj – preobrazbo spanja iz stanja napol nezavednosti v stanje jogijskega počitka, v katerem se človek med »spanjem« zaveda enako, kakor se zaveda v budnem stanju. Povedano drugače - najvišji začrtan cilj je popolno in nenehno zavedanje, podnevi in ponoči; sposobnost zavestnega in želenega vstopanja v notranje svetove bivanja ter tudi delovanja tam, če je treba, kot bi človek deloval tudi v fizičnem svetu. Ta knjiga vsebuje tudi navodila, kako spanje vedno bolj ozavestimo, pri čemer podzavestne sanje postopoma nadomeščamo z zavestnimi izkušnjami notranjih področij našega bitja.

A. S. D.



A

UVOD Vloga spanja in sanj v duhovnem življenju

»Spanje, ki v svojem počitku posnema smrt,«1

piše Sri Aurobindo, ko opisuje naše običajno spanje, katerega označujeta padec v stanje polzavesti in prekinitev zavestnega bivanja. Nasprotno običajnemu spanju je spanje jogija, v katerem se človek polno in neprekinjeno zaveda, medtem ko je zunanje bitje – fizično, vitalno in mentalno – v stanju popolnega počitka. Mati je opis takega stanja podala v pismu svojemu sinu, v komentarju v zvezi s časopisnim člankom, ki je trdil, da Mati več mesecev ni spala. Pisala je:

»Res je, da nisem, v običajnem pomenu te besede, spala več mesecev. To pomeni, da nikdar ne padem v nezavedanje, ki je znak navadnega spanja. Toda telesu vseeno nudim počitek, ki ga potrebuje. Dve ali tri ure ležim, popolnoma negibna - v tem stanju negibnosti celotno bitje, mentalno, psihično, vitalno in fizično, vstopi v popolno stanje počitka, ki ga tvorijo popoln

__________

1Sri Aurobindo, Savitri, Knjižnica stoletnice rojstva Sri Aurobinda (Savitri, Sri Aurobindo Birth Centenary Library), SABCL, 28. zvezek, str. 164

mir, popolna tišina in popolna negibnost, medtem ko zavest ostane popolnoma budna; ali pa vstopim v notranjo aktivnost enega ali več stanj bitja, tj. aktivnost, ki predstavlja okultno delo in ki je, odveč je reči, prav tako popolnoma zavestna. Tako lahko popolnoma resnično rečem, da v štiriindvajsetih urah nikoli ne zgubim zavesti, ki tako tvori neprekinjeno zaporedje in nič več ne izkušam navadnega spanja, čeprav telo dobi počitek, ki ga potrebuje.«2

Celo preden človek doseže tako dovršeno jogijsko stanje, v katerem v štiriindvajsetih urah ne izgubi zavesti, se skozi sadhano postopoma lahko začne zavedati med spanjem, pri čemer navadno podzavestno dremanje vedno bolj in bolj nadomešča s spanjem notranjih izkušenj in tako sadhano nadaljuje v spanju - enako, kot to počne v urah bedenja.

Spanje in njegova duhovna vloga

Jogijska psihologija naravo spanja in sanj razlaga z izrazi narave in delovanji zavesti. V običajni zavesti se zavedamo zgolj fizičnega sveta - z delom uma, ki se ukvarja le s fizičnimi stvarmi in katerega omejujeta fizično gledanje in izkušnja stvari. Ne zavedamo pa se obsežnejših področij našega notranjega bitja, ker jih ovira naša budna zavest; »... tako,

__________

2Mati, Nekateri odgovori Matere, Zbrana dela Matere (Mother, Some Answers from the Mother, Collected Works of the Mother), CWM, 16. zvezek, str. 3 - 4

kot nam tančica sončne svetlobe zakriva obsežne svetove zvezd, ki so za njo.« (str. 8 - 9) V zvezi s tem, notranjim ali subliminalnim bitjem, ki se ga v budnem stanju ne zavedamo, Sri Aurobindo trdi:

»Naše budno stanje se ne zaveda povezave s subliminalnim bitjem, čeprav od njega dobiva – vendar brez kakršnega koli vedenja o kraju in izvoru – navdih, intuicijo, zamisli, voljne spodbude, čutne spodbude, spodbude za dejanje, ki pridejo od spodaj ali od zgoraj naše omejene površine bivanja. Spanje nam, tako kot trans, odpre vrata subliminalnega; tako v spanju kot v transu se umaknemo za tančico omejene budne osebnosti, in prav za to tančico biva subliminalno.«3

V običajnem spanju se človek ne zaveda področij notranjega bitja, ker je med običajnim spanjem naše bitje potopljeno v podzavest, tj. del nas, ki je posrednik med budno zavestjo in čistim nezavedanjem. Podzavest, ki jo v budnem stanju nadvlada zavest, pride med spanjem na površje in zavest se pogrezne vanjo. Tako je med običajnim spanjem podzavest tista, ki je zavest v telesu.

Vendar pa med spanjem notranje bitje – subtilno fizično, vitalno, mentalno in psihično – ni osredotočeno na telo; postane bolj ali manj neodvisno in gre bivat v lastna področja.

__________

3Sri Aurobindo, Božansko življenje (The Life Divine), SABCL, 18. zvezek, str. 426

Tako sadhaku spanje daje priložnost, da se prebudimo v notranjem bitju in izkusimo življenje v subliminalnih področjih našega bitja. Z vidika duhovnega življenja Sri Aurobindo potrebo po spanju pojasnjuje takole:

»Umik v notranjost (v zavest med spanjem) je potreben zato, ker je aktiven um (v budnem stanju) preveč obrnjen proti zunanjim stvarem; povsem mora iti v notranjost, da bi živel v notranjem bitju (notranji um, notranje vitalno, notranje fizično in psihično).«4

Mati isto stvar pojasni z drugimi besedami:

»Če se lahko človek, preden zaspi, spravi v stanje popolnega počitka – fizičnega, vitalnega in mentalnega - se lahko notranje bitje, ki je redko povezano z zunanjim življenjem, ker je zunanje življenje prehrupno, notranje bitje pa preveč nezavedno, da bi se lahko izrazilo, zave samega sebe in se prebudi, postane aktivno, deluje na nižje dele in vzpostavi zavesten stik. To je pravi razlog za spanje, ne glede na potrebo, da se morata v sedanjih življenjskih pogojih aktivnost in počitek, počitek in aktivnost izmenjevati.«5

__________

4Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 1597

5Mati, Vprašanja in odgovori, 1955 (Mother, Questions and Answers 1955), 7. zvezek, str. 71

Sanje in izkušnje sanj

Kot je podano zgoraj, se zavest med spanjem potopi v podzavest, ki pride na površje. Podzavest je skladišče vseh preteklih ali vztrajnih navad in izkušenj, ki na njej pustijo odtis in imajo moč vračanja, zlasti med spanjem.

Vse, kar delamo, čutimo ali izkušamo v življenju, pusti odtis, neke vrste bistven spomin samega sebe, ki se v sanjah lahko pojavlja še dolgo potem, ko se ti občutki, gibi ali izkušnje v zavestnem bitju nehajo pojavljati - še zlasti, če so nedavni in jih šele zdaj ali pozneje izločimo iz uma ali vitala.6

Podzavest, ki med spanjem pride na površje, je izvir običajnih sanj. Kot je razložil Sri Aurobindo:

»Navadno je naš podzvestni del, posrednik med zavestjo in čisto nezavestnostjo, tisti, ki v obliki sanj skozi površinsko plast, kvišku, pošlje svoje tvorbe, tj. tvorbe, ki so zaznamovane z navidezno nedoslednostjo in zmedenostjo. Mnoge izmed njih so bežne tvorbe, zgrajene na dogodkih našega sedanjega življenja, navidezno naključno izbrane in obdane s fantazijo sprememb; druge prikličejo preteklost ali precej odbrane dogodke in ljudi iz preteklosti kot izhodišče

__________

6Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 1597

za podobne minljive zgradbe. So pa še druge sanje podzavesti, ki so videti čista domišljija brez takšnih začetkov ali podlag …« (str. 8)

Toda med spanjem se večji del naše zavesti ne potopi v podzavest:

»… gre preko tančice, na druge ravni bitja, povezane z našimi notranjimi ravnemi, ravnemi nadfizičnega bivanja, svetovi z bolj obsežnim življenjem, umom ali psiho, ki sta za tem in katerih vpliv do nas pride brez našega vedenja.« (str. 9)

»V vsakem vidimo prizore, srečamo bitja, se udeležujemo dogajanj, naletimo na tvorbe, vplive, pobude, ki pripadajo tem ravnem. Celo ko smo budni, se del nas premika po teh ravneh, toda njihova aktivnost se nadaljuje za tančico; tega se naš buden um ne zaveda.« (str. 10 - 11)

Izkušnje sanj, ki se razlikujejo od običajnih sanj, so zapisi – pogosto pomešani in izkrivljeni – ali prepisi izkušenj v notranjih svetovih. Izkušnje sanj s subliminalnih ravni so popolnoma drugačne od običajnih sanj, ki jih ustvari podzavest, čeprav se mnogo ljudi razlike med obema ne zaveda. Kot pojasni Mati:

»… ker »sanje« ponavadi imenujemo precejšnje število aktivnosti, ki se med seboj popolnoma razlikujejo, je prvi cilj naučiti se razlikovati med temi različnimi aktivnostmi – tj. prepoznati, kateri del bitja »sanja«, katero je področje, v katerem človek sanja in kaj je narava te aktivnosti.«7

V 48. odlomku (str. 27) Mati razlaga, kako lahko razlikujemo med sanjami in izkušnjami sanj.

Če to ponovimo z besedami Sri Aurobinda, je razlika med običajnimi sanjami in izkušnjami sanj naslednja:

»V običajnih sanjah je dejavna podzavest. Toda v sanjah, v katerih gremo na druge ravni zavesti - mentalno, vitalno, subtilno fizično - je del notranjega bitja, notranji mentalni ali vitalni del tisti, ki je ponavadi dejaven.«.8

Ko človek dela sadhano, je podzavestnih sanj manj, izkušnje sanj pa postanejo bolj vsakdanje.



__________

7Mati, Nekaj odgovorov Matere, Vprašanja in odgovori, 1955 (The Mother, Some Answers from the Mother, Questions and Answers 1955), CWM, 16. zvezek, str. 232

8Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 1487

Pomen sanj

Sanje iz podzavesti, »ki so večina sanj, katerih se spomnijo ljudje, ki živijo večinoma v zunanjem umu,«9 nimajo nobenega pomena, saj so prepisi podzavesti,

»… fantastični in pogosto pomešani, tako da kombinirajozmešnjavo različnih elementov; nekateri se igrajo z vtisi iz preteklosti, drugi prevajajo zunanje dražljaje, ki pritiskajo na speč um, večina pa so delci iz zaporednih izkušenj sanj, ki v resnici niso del ene, povezane izkušnje – kot če bi bila gramofonska plošča narejena iz drobcev raznih, skupaj pomešanih pesmi.« (str. 24)

Seveda pa se lahko iz njih veliko naučimo. Kot pojasnjuje Mati:

»Zelo malo sanj ima pomen, poučno vrednost, toda vse sanje vam lahko pokažejo, kaj je vaše sedanje stanje zavesti in kako so stvari sestavljene v podzavesti, kaj so zemeljski vplivi, katere sledi puščajo in kako so sestavljeni.«10



__________

9Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 1487

10Mati, Besede Matere (The Mother, Words of the Mother), CWM, 15. zvezek, str. 349

Sanje z mentalnih in vitalnih ravni so bodisi izkušnje, tj. dejanska dogajanja, ki so se med spanjem zgodila na teh ravneh, ali pa tvorbe, tj. stvari, ki jih ustvarijo človekove misli in občutki med budnim stanjem in se med spanjem vračajo v obliki sanj. Ko Sri Aurobindo učencu razlaga razliko med dogajanjem ali izkušnjo in tvorbo, piše:

»… te sanje so bile dejansko dogajanje na vitalni ravni, in ne tvorba. Če vas nekdo napade na ulici, to ni tvorba. Če pa vas nekdo hipnotizira in vam sugerira, da ste bolni – je ta sugestija tvorba, ki jo je vcepil hipnotizer.« (str. 26)

Glede narave sanj - tvorb Mati pojasnjuje:

»Na mentalni ravni se vse tvorbe, ki jih ustvari um – tj. dejanske »oblike«, ki jih daje mislim – vračajo in se vam prikazujejo, kot če bi prihajale od zunaj in vam dajale sanje. Večina sanj je takšnih. Nekateri ljudje imajo zelo zavestno mentalno življenje – lahko vstopajo na mentalno raven in se po njej premikajo enako neodvisno kot na fizični ravni; ti ljudje imajo mentalno stvarne noči. Večina ljudi pa tega ne zmore; njihova mentalna aktivnost med spanjem je tista, ki prevzema oblike in te oblike jim dajejo to, kar imenujejo sanje.

Obstaja zelo običajen primer – in je zabaven, ker je precej živahen. Recimo, da ste se podnevi s kom prepirali in ga morda hočete prizadeti, mu reči kaj zelo neprijetnega, a se obvladate in tega ne storite. Toda vaše misli, vaš um je dejaven in med spanjem imate nenadoma grozne sanje. Nekdo se vam približa s palico in drug drugega udarita in se resnično stepeta. Ko pa se zbudite in če ne veste, če ne razumete, kaj se je zgodilo, si rečete: »Kakšne neprijetne sanje sem imel.« Pravzaprav pa so vaše lastne misli tiste, ki so se tako vrnile k vam.« (str. 29)

Sri Aurobindo še bolj pojasni naravo sanj - tvorb:

»Včasih so tvorbe vašega lastnega uma ali vitala; včasih so tvorbe drugih umov, točno ali pa spremenjeno prepisane v vaš um; včasih pridejo tvorbe, ki jih ustvarijo nečloveške sile ali bitja drugih ravni.«11

Kot je bilo prej navedeno, so subliminalne sanje zapisi ali prepisi izkušenj z notranjih ravni – notranjih ali subtilno fizičnih, notranjih vitalnih, notranjih mentalnih in psihičnih. Ko se te izkušnje preko podzavesti prepišejo v možgane v obliki slik, vtisov, besed, misli in občutkov in jih um popolno ali pa nepopolno prevede, se jih spomnimo kot sanje. Tisto, česar se spominjamo, niso dejanske izkušnje, temveč le prepis in interpretacija izkušenj. Mati podaja naslednji primer prepisa:



__________

11Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 1488

»… pisatelj je bil preobremenjen z napol napisanim poglavjem, ki ga ni mogel končati.

Njegov um, ki je pri tem sestavljanju bil še posebej udeležen, je ponoči nadaljeval poglavje in bolj ko je opisoval in ponovno opisoval zamisli, ki so sestavljale različne odlomke, bolj se je zavedal, da te zamisli niso izražene v najbolj racionalnem razporedu in da je treba odstavke preurediti.

Vse to delo se je v zavesti našega pisatelja izrazilo v naslednjih sanjah: bil je v svoji delovni sobi z več naslanjači, ki jih je pravkar prinesel vanjo in jih je v sobi urejal in preurejal, dokler ni za vsakega našel najprimernejšega mesta.«12

V nasprotju s podzavestnimi sanjami so subliminalne povezane, toda ker so ponavadi prikrite in so bolj simbolični prepisi kot pa pravi zapisi subliminalnih izkušenj, zahteva interpretacija subliminalnih sanj veliko več proučevanja človekovih izkušenj spanja. Če se naučimo razumeti svoje sanje, »potem imajo lahko vse izkušnje spanja, vključno s podzavestnimi sanjami, sanjami na vitalnih in mentalnih ravneh in subliminalnimi sanjami samimi po sebi, veliko vrednost, saj sporočajo resnico, do katere v budnem stanju ne moremo tako zlahka priti.« (str. 42 - 43)

__________

12Mati, Davne besede (The Mother, Worlds of Long Ago), 2. zvezek, str. 33 - 34

Spanje – vrata do notranjih svetov

Duhovna vrednost spanja pravzaprav ni odvisna le od človekove sposobnosti, da razume svoje sanje. Kot je bilo prej navedeno, je spanje hoja v notranjost in vstopanje v notranja poročja našega bitja, katerih se v budnem stanju ne zavedamo, ker je fizična zavest, ki v budnem stanju prevladuje, preveč usmerjena k stvarem zunanjega sveta. Tako nam »spanje da pravico do skrivnega vhoda« (str. 20) do globljih delov našega bitja, ki so za našo budno zavest ponavadi zaprti. V navadnem spanju, v katerem je bitje potopljeno v podzavest, se teh, globljih delov našega bitja, ne zavemo. Če pa se človek nauči, da spanje vedno bolj ozavešča,

»... se spanje spremeni v notranji način zavesti, v katerem se lahko sadhana nadaljuje, tako kot v budnem stanju. Hkrati pa človek lahko vstopi na ravni, drugačne od fizične in ima nadzor nad obsežnimi informativnimi in uporabnimi izkušnjami.«13

Spanje je dragocena priložnost, da se zavemo notranjosti, saj je to lažje početi v sanjah, kot pa v budnem stanju. Negibnost in polzavestnost zunanjega bitja med spanjem

__________

13Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 1479



notranjemu bitju omogoči, da postane »neodvisno od fizične oblike, zavestno sam v sebi in mojster svojega življenja.«14 Kot piše Sri Aurobindo sadhaku:

»Bolj se zavedaš v spanju, kot pa v budnem stanju. To pa zato, ker fizična zavest še ni poponoma odprta; šele začenja se odpirati. Med spanjem je tvoje notranje bitje dejavno in psihično lahko bolj aktivno vpliva na um in vital.«15 »Prav zato, ker je notranje bitje med spanjem lažje dejavno, kot pa v budnem stanju, se duhovne izkušnje v jogi začnejo v spanju (in navznoter usmerjeni meditaciji), ne pa v zunanji budni zavesti, ki notranjemu bitju ne daje dosti priložnosti, da bi se projiciralo v budno stanje.«16

Tudi stanje samadhija ali jogijskega transa, ki ga tradicionalne joge štejejo za vrhunski dosežek sadhane, lažje dosežemo med spanjem, v obliki svapna samadhija ali transa v sanjah. To je stanje,

»… v katerem se človek zaveda notranjih izkušenj, ki niso sanje - se pravi, da je budna zavest nekaj časa

__________

14Mati, Vprašanja in odgovori, 1955 (The Mother, Questions and Answers 1955), CWM, 7. zvezek, str. 70

15Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 1483

16Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 24. zvezek, str. 883

izgubljena, ne nadomesti pa je spanje, ampak notranje zavestno stanje, v katerem se človek premika v nadfizičnem, mentalnem ali vitalnem bitju.«17

Kot piše Sri Aurobindo:

»Veliko sadhakov tukaj občasno ali včasih za dlje časa doživi globlji svapna samadhi, ki se začne kot sanje – končno pa se zavestna sadhana nadaljuje v njihovem spanju, tako kot v njihovem budnem stanju.«18

Sadhaku, ki je imel izkušnjo svapna samadhija in je mislil, da je to bilo napol spanje, je Sri Aurobindo pisal:

»To ni bilo napol spanje ali četrt spanja ali šestnajstina spanja; širilo se je v zavest, ki v je tem stanju ostala zavestna, a zaprta za zunanje stvari in odprta le za notranje izkušnje. Jasno moraš razlikovati med tema dvema različnima stanjema: prvo je nidra, drugo pa začetek vsaj samadhija (seveda ne nirvikalpe!). Ta umik navznoter je potreben zato, ker je aktivni um človeškega bitja preveč usmerjen proti zunanjim stvarem in mora iti popolnoma noter, da lahko živi v notranjem bitju (notranjem umu, notranjem vitalu, notranjem fizičnem, psihičnem).« (str. 4)

__________

17Prav tam, str. 1017

18Prav tam, str. 883


Nekemu drugemu učencu je Sri Aurobindo pisal podobno:

»Ne, to ni bilo spanje. Šel si v notranjo zavest; v notranji zavesti je človek buden notranje, ne pa zunanje; ne zaveda se zunanjih stvari, temveč le notranjih. Tvoja notranja zavest je bila zaposlena in je delala, kar je poskušal delati tvoj zunanji um - delati na mislih in sugestijah, ki prinesejo umirjenost in jih spraviti v red. To pa se da veliko lažje narediti z notranjo zavestjo, kot pa z zunanjim umom.«19

Najvišje nadzavestno stanje sachidanando je tudi lažje doseči v stanju sushupti ali transa v sanjah kot pa v budnem stanju. Opis nadzavesti v Upanišadah, kot Sebstvo v sanjah pa seveda ne pomeni, da vsak izkusi sachidanando med spanjem. To je jasno v Materinem odgovoru na vprašanje:

»Upanišade pravijo, da človek med spanjem doseže čisto Bitje. Ali to velja le za jogija ali pa za vsakogar?«

»V teoriji velja za vsakogar. Toda velika večina ljudi pade v nezavedno in če se zgodi stik s čistim Bitjem, je ta popolnoma nezaveden. Le zelo malo ljudi se tega odnosa zaveda. Ta je ponavadi posledica joge.« (str. 17 - 18)

__________

19Sri Aurobindo, Pisma o jogi (Letters on Yoga), SABCL, 23. zvezek, str. 1015

Zavedanje v spanju – sadhana v spanju

Z duhovnega vidika je naše budno stanje nezavedno dremanje, v katerem pozabljamo globlje subliminalne globine in nadzavestne dosege našega bitja. Cilj sadhane je zbuditi se iz našega normalnega nezavestnega stanja, ki ga evfemistično imenujemo budno stanje, da bi se zavedli naših subliminalnih globin in nadzavestnih višin. Spanje odpre vrata do teh globljih in višjih delov našega bitja in je tako potencialna pomoč v sadhani. Seveda pa ponavadi zavestno sadhano budnega stanja pretrga padec v polzavestnost spanja. Tako ne pride le do prekinitve sadhane v navadnem spanju, temveč tudi do začasne izgube dobrega stanja zavesti, ki jo je človek dosegel s sadhano v budnem stanju. Kot opaža Sri Aurobindo:

»Zavest se ponoči skoraj vedno spusti pod nivo tega, kar je človek pridobil s sadhano v budnem stanju – razen, če ni posebnih izkušenj, ki človeka med spanjem duhovno dvignejo ali če ni dosežena jogijska zavest v samem fizičnem tako močna, da prepreči privlačnost podzavestne inercije.« (str. 63)

Odtod torej potreba sadhano nadaljevati v spanju in življenjsko nit uspeha nadaljevati tako, da se med spanjem vedno bolj zavedamo. »Če to počnete,« pravi Mati, »ima to dvojni učinek: negativni učinek, saj vam preprečuje, da bi padli nazaj in izgubili, kar koli že ste pridobili ... in pozitivni učinek, da malo napredujete ...«20

Metode sadhane, s katerimi se rast zavesti dogaja med budnim stanjem, služijo tudi temu, da se človek v spanju vedno bolj zaveda. Sri Aurobindo in Mati sta priporočala določene posebne metode, s katerimi se človek med spanjem vedno bolj zaveda. Metode so sestavljene, kot sledi:

1. Preden zaspimo, sprostimo telo, um in vital pa naj počivata.

2. Prav pred spanjem se kratek čas s hotenjem, namero ali molitvijo (odvisno od človekove narave in nagnjenja) koncentrirajmo, da bi se med spanjem zavedali.

3. Zaspimo v stanju koncentracije, s pomočjo mantre ali kakega drugega sredstva.

4. Ko se zbudimo, nekaj časa ostanimo negibni, ne naredimo nenadnega giba telesa, posebej ne z glavo, in se koncentrirajmo, da bi se spomnili svojih izkušenj sanj.

5. Nekaj minut potem, ko vstanemo, se koncentrirajmo, da bi ponovno dobili pravo zavest in življenjsko nit uspeha.

__________

20Mati, Besede Matere (Mother, Words of the Mother), CWM 15. zvezek, str. 400 – 401


»Nočna šola« joge, tj. zavedanje med spanjem, je napredna šola, kateri uspeh sledi šele potem, ko smo že med sad- hano v budnem stanju naredili dovolj. Kot to pojasni Sri Aurobindo: »Z zavestjo med spanjem se lahko uspešno spopademo šele potem, ko je določen uspeh dosegel naš buden um.« (str. 65) In: »Ponavadi se šele potem, ko je bilo dovolj aktivnosti v sadhani čez dan, ta razširi tudi v stanje spanja.« (str. 65)

»Pri tem moramo upoštevati, da zavedanje med spanjem, torej da spanje naredimo za del sadhane, enako kot med budnim stanjem, zahteva nenehno prizadevanje in disciplino in zahteva čas, včasih veliko časa. Brez truda ne bo šlo, ker takojšnjih učinkov ni.« (str.63)



A

SPANJE – VRATA DO
NOTRANJIH SVETOV

»... medtem ko spite, imate eno zavest, ko se zbudite, pa drugo. V budnem stanju gledate na stvari, ki so projicirane zunaj vas, v spanju pa jih gledate ponotranjene. To je tako, kot če bi bili v prvem primeru potisnjeni popolnoma ven iz sebe, tj. naprej, v drugem pa, kot da bi se gledali v notranjem ogledalu.«1

– MATI

*

Glede nezavedanja med spanjem: »Med spanjem postanejo notranja bitja zavestno dejavna. Ko se človek zbudi, pa je prav budno bitje tisto, ki se ne zaveda dejavnosti ponoči.«2

– MATI

*

»Spanje in budnost določajo ... budno stanje uma, njegova dejavnost ali njegovo prenehanje – ko se za nekaj časa konča, je potem podzavest tista, ki je na površju in tukaj nastopi spanje.«3

– SRI AUROBINDO

*

»Prav buden um je tisti, ki misli in hoče in bolj ali manj nadzira življenje v budnem stanju. V spanju ni uma in tudi nadzora ni. Ni misleči um tisti, ki vidi sanje itd. in se zaveda na precej nepovezan način. Ponavadi se pojavi to, kar imenujemo podzavest. Če bi bil buden um dejaven v telesu, potem človek ne bi mogel spati.«4

– SRI AUROBINDO

*

»Ko spimo, zunanja zavest utone v podzavest in tako se med spanjem ne zaveda, kaj se dogaja v nas, razen v nekaterih sanjah.«5

– SRI AUROBINDO

*

»V budnem stanju jo (podzavest) zavestno mišljenje, vital in zavestni fizični um nadvladajo, v spanju pa pride na površje.«6

– SRI AUROBINDO

*

»Ali med spanjem podzavest nadaljuje s shranjevanjem podatkov?«

»Pri večini ljudi se prav to, kar je podzavest beležila čez dan ali kdaj prej, med njihovim spanjem aktivira, in to so njihove sanje.«7

– MATI

*

»Ko je človek v fizični zavesti, potem je spanje verjetno podzavestno, pogosto težko in neosvežujoče, pa tudi sanje so podzavestne, nepovezane in nesmiselne; če pa so že smiselne, so potem sanjski simboli tako zmedeni in nejasni, da jim ni mogoče slediti.«8

– SRI AUROBINDO

*

»Preživetje škodljivih navad v spanju se zlahka razloži in je stvar navadne izkušnje. Obstaja znan psihološki zakon, da vse, kar v zavestnem umu potisnemo, ostane v podzavestnem bitju in se vrača - bodisi v budnem stanju, ko nadzor umanjka ali pa drugače, v sanjah. Mentalni nadzor sam po sebi iz bitja ne more popolnoma izbrisati ničesar. V običajnem človeku podzavest vključuje velik del vitalnega bitja in fizičnega uma, pa tudi skrivno telesno zavest. Da bi naredili pravo in popolno spremembo, moramo vse škodljive navade ozavestiti, tako da jasno vidimo, kaj je še tu, in jih zavreči, od ene plasti do druge, dokler niso vse izločene iz naše osebne izkušnje. Celo takrat lahko ostanejo in se v bitje vrnejo iz okoliških univezalnih sil. Šele ko noben del zavesti tem silam nižje ravni ne da nobenega odgovora, šele takrat sta zmaga in preobrazba popolni.«9

– SRI AUROBINDO

*

»Ko je spanje bolj zavestno, potem ima človek tako rekoč vsakovrstne sanje; ko pa tega zavedanja sanj ni, je to zato, ker je spanje telesa globlje – človek sanja, toda telesna zavest sanj ne zazna ali pa se ne spomni, da je sanjala.«10

– SRI AUROBINDO

*

»To ni bilo napol spanje ali četrt spanja ali šestnajstina spanja, kar si imel; širilo se je v zavest, ki je v tem stanju ostala budna, a zaprta za zunanje stvari in odprta le za notranje izkušnje. Jasno moraš razlikovati med tema dvema različnima stanjema: prvo je nidra1, drugo pa začetek vsaj samadhija2 (seveda ne nirvikalpe!3). Ta umik navznoter je potreben zato, ker je aktivni um človeškega bitja preveč usmerjen proti zunanjim stvarem in mora iti popolnoma noter, da lahko živi v notranjem bitju (notranjem umu, notranjem vitalu, notranjem fizičnem, psihičnem).Toda z vadbo lahko človek pride do točke, ko se zaveda navzven, pa vendar živi v notranjem bitju in ima po volji introspektivno stanje ali stanje čustvenega izliva; potem imate lahko enako čvrsto negibnost in isto pritekanje večje in čistejše zavesti v budnem stanju in pa tem, kar zmotno imenujete spanje.«11

– SRI AUROBINDO

*

»Spanje, ki ga opisujete, v katerem je jasna tišina, ali pa spanje, v katerem je v celicah ananda, sta seveda najboljši stanji. Drugi trenutki, ki se jih ne zavedate, so morda čari dremeža, v katerih ste s fizične šli na mentalne, vitalne ali druge ravni. Pravite, da se niste zavedali, toda tako je bilo morda ravno zato, ker se ne spomnite, kaj se je zgodilo. Ker se pri vračanju zgodi neke vrste preobrat zavesti, prehod ali sprememba, v

__________

1spanje (izdajatelj)

2jogijski trans, v katerem um pridobi sposobnost umika iz svojih omejenih budnih aktivnosti v svobodnejša in višja stanja zavesti (izdajatelj)

3samadhi, v katerem ni misli ali gibanja zavesti ali zavedanja drugih notranjih ali zunanjih stvari (izdajatelj)

kateri se vse doživeto v spanju - razen mogoče zadnjega dogajanja ali tega, kar je bilo zelo impresivno - oddalji od fizične zavesti in vse postane tako, kot da bi bilo prazno. Obstaja še neko drugo prazno stanje, stanje inertnosti, ki ni le prazno, temveč tudi težko in ki se ga človek ne more spomniti; toda to je takrat, ko gre človek globoko in neumno v podzavest; to podzemno potapljanje je zelo nezaželeno, temačno, nizko, pogosto bolj utrujajoče kot pomirjajoče, nasprotje jasne tišine.«12

– SRI AUROBINDO

*

»Nekateri pravijo, da celo noč niso sanjali. Ali je to mogoče?«

»To pomeni le, da se potem, ko se vrnejo, ne zavedajo, da so sanjali. V spanju gre zavest na druge ravni in tam izkuša in potem, ko to fizični um popolno ali nepopolno prevede, to imenujemo sanje. Ves čas spanja človek sanja, toda včasih se spomni, drugič pa sploh ne. Včasih se človek spusti globoko v podzavest in tam sanja, toda ko gre tako globoko in ko se vrne, se sploh ne zaveda, da je sanjal.«13

– SRI AUROBINDO





*

»Človekove zamisli o zdravem spanju so popolnoma napačne. To, kar imenujejo zdrav spanec, je le skok zunanje zavesti v podzavest. To imenujejo spanje brez sanj; toda to je le stanje, v katerem površinska zavest spanja, ki je subtilen podaljšek zunanje, še v sanjah aktivne, sama po sebi ne more zabeležiti sanj in jih prenesti v fizičen um. Dejansko pa je vse spanje polno sanj. Šele kratek čas, v katerem je človek v brahmaloki, sanje prenehajo.«14

– SRI AUROBINDO

*

»Kaj je narava trdnega spanja?«

»Ponavadi je takrat, ko ste imeli trdno spanje, možno dvoje: ali se ne spomnite, kaj ste sanjali ali pa čutite popolno nezavest, kar je skoraj smrt – okus smrti. Toda obstaja spanje, v katerem vstopite v popolno tišino, negibnost in mir v vseh delih vašega bitja in vaša zavest se spoji s sachidanando. To bi težko imenovali spanje, ker je izredno zavestno. V tem stanju lahko ostanete nekaj minut, toda teh nekaj minut vam da več miru in osvežitve kot ure običajnega spanja. Tega ne morete doseči po naključju; zahteva namreč dolgotrajno vadbo.«15

– MATI

*

»Kaj je narava spanja brez sanj?«

»Če človeku uspe umiriti um in vital in telo dobro spi, ima lahko zelo nemoten in miren spanec in potem, ko mu uspe oditi iz teh oblik in vstopiti v višje svetove, lahko doseže pravi počitek sachidanande.«16

– MATI

*

»To, kar se zgodi v spanju, je, da se naša zavest umakne iz polja svojih budnih izkušenj; baje počiva, je začasno izključena ali v zastoju - toda to je le površinsko gledanje na stvar. To, kar je v zastoju, so budne aktivnosti; kar počiva, sta površinski um in normalna zavestna dejavnost našega telesnega dela. Toda notranja zavest ni izključena, saj vstopi v nove, notranje dejavnosti in spomnimo se le dela tega, dela, ki se dogaja in ki je zabeležen v nečem v nas, kar je blizu površja. V spanju in tako blizu površja se vzdržuje nejasen podzavesten element, ki je shramba ali prehod za naše sanjske izkušnje in sam po sebi tudi graditelj sanj; toda za njim je globoko in masivno subliminalno, celota našega prikritega notranjega bitja in popolnoma drugačne zavesti. Ponavadi je to naš nezavedni del, posrednik med zavestjo in čisto nezavednim, ki skozi površinsko plast pošilja svoje tvorbe v obliki sanj, tj. tvorbe, ki jih označuje navidezna nevzročnost in nepovezanost. Mnoge od teh so bežne strukture, zgrajene na okoliščinah našega sedanjega življenja, navidezno naključno izbrane in obdaja jih fantazija spreminjanja; druge prikličejo preteklost ali bolj izbrane okoliščine in osebe iz preteklosti, kot izhodišče za podobne minljive zgradbe. So pa še tudi druge sanje podzavesti, ki so videti čista domišljija brez kakršnega koli takšnega uvoda ali podlage ...«17

– SRI AUROBINDO

*

»Ko človek spi, se dogaja kompleksen pojav. Budne zavesti ni več tu - umakne se navznoter, v notranja področja, katerih se budni ne zavedamo več, čeprav obstajajo; buden um namreč vse postavi za tančico in tako ne ostane nič razen samega površja in zunanjega sveta – tako, kot tančica sončne svetlobe pred nami zakrije obsežen svet zvezd, ki so za njo. Spanje je hoja navznoter, kjer sta površje in zunanji svet odmaknjena od naših čutil in vida. Toda v navadnem spanju se ne zavemo notranjih svetov; zdi se, da je bitje potopljeno v globoko podzavest. Na površini te podzavesti plava nejasna plast, na kateri se, kot se nam zdi, dogajajo sanje. Toda pravilneje rečeno je, da se beležijo. Ko spimo zelo globoko, doživljamo to, kar se nam zdi spanje brez sanj - dejansko pa tudi sanjamo, toda sanje se odvijajo pregloboko, da bi dosegle površje beleženja ali pa jih pozabimo. Ves spomin na to, kar je bilo, se pri prehodu v budno zavest zbriše. Navadne sanje so pretežno nepovezane ali pa so take videti, ker jih podzavest stke iz globoko ležečih vtisov, ki jih v njej pusti naše preteklo notranje ali zunanje življenje; stkane pa so na fantastičen način, ki spominu budnega uma ne daje nobenega ključa za razumevanje. Lahko pa gre za fragmentarne, večinoma popačene zapise izkušenj, ki se dogajajo za tančico spanja. Seveda pa se ta dva elementa lahko tudi zelo pomešata. Velik del naše zavesti se med spanjem ne potopi v nezavedno stanje, ampak gre preko tančice na druge ravni, ki so povezane z našimi notranjimi ravnemi - z ravnemi nadzavestnega bivanja, s svetovi z bolj obsežnim življenjem, z umom ali psiho, ki sta tam onkraj in katerih vplivi pridejo do nas ne da bi mi to vedeli. Občasno imamo sanje s teh ravni - nekaj več kot sanje – izkušnje sanj, ki so direkten ali simboličen zapis tega, kar se nam ali kar se okoli nas dogaja tam. Ker se s sadhano notranja zavest veča, se število, jasnost in povezanost izkušenj sanj povečajo in po nekaj več izkušnjah in z nekaj več zavedanja jih lahko, če opazujemo, razumemo; razumemo pa lahko tudi njihov pomen za notranje življenje. Z vajo lahko postanemo celo tako zavestni, da spremljamo lasten prehod na več ravni in proces vrnitve v budno stanje, ki sta naši zavesti in spominu običajno skrita. Na določeni točki notranje budnosti, tovrstnega spanja, lahko spanje izkušenj nadomesti navadno, nezavedno spanje.

Tako seveda raste notranje bitje ali zavest ali nekaj iz notranjega sebstva - in to ne tako, kot ponavadi, za tančico spanja, temveč v spanju samem.«18

– SRI AUROBINDO

*

»Ponoči sta mental in vital, zlasti vital, zelo dejavna. Podnevi sta pod nadzorom, saj fizična zavest potlači njuno svobodno igro in izraz. V spanju tega nadzora ni, zato se pojavita s svojimi naravnimi in svobodnimi gibi.«19

– MATI

*

»Med spanjem zapustimo fizično telo (ostane le podzavesten ostanek) in vstopamo na vse ravni in v vsakovrstne svetove. V vsakem vidimo prizore, srečamo bitja, prisostvujemo dogajanjem, se srečamo s tvorbami, vplivi in nasveti, ki pripadajo tem svetovom. Celo ko smo budni, se del nas giblje v teh svetovih, toda njihova dejavnost se nadaljuje za tančico; naš buden um se tega ne zaveda.«20

– SRI AUROBINDO



*

»Spal sem, a sem se zbudil točno takrat, ko je bil čas za obisk pouka. Ali me je zbudilo Božansko?«

»Ni nujno. Del podzavesti je vedno buden - dovolj je hoteti, da se zbudite ob določeni uri in temu delu ukažete, naj vas prebudi.«21

– MATI

*

»Tam (na vitalni ravni) se zgodijo stvari, ki so na določen način povezane z naravo in življenjem tukaj, toda zgodijo se različno, ker ne srečujemo fizičnih bitij, temveč vitalna bitja ljudi. Človek lahko dojame, kaj je narava njegovega notranjega vitalnega bitja – ki je pogosto zelo drugačno od fizične osebnosti, ki deluje pred telesom. Z delovanjem zavesti v teh sanjah postanejo notranji deli bitja bolj dejavni in bolj vplivajo na zunanjo naravo.«22

– SRI AUROBINDO

*

»Kateri del bitja gre iz telesa v vitalnih nočnih morah?«

»Vaš vital – ne cel vital, ker bi to povzročilo kataleptično stanje, toda del njega - gre pohajkovat. Nekateri gredo vedno na najbolj nevarna mesta, zato imajo zelo težke noči – možnosti na teh nočnih potepanjih so namreč neštete. To je lahko zelo majhen del, prav majhen del vašega bitja, toda če je zavesten, je to dovolj, da doživite lepo, majhno nočno moro!

Veste, da med spanjem notranja bitja niso osredotočena na telo, ampak da gredo iz telesa, postanejo bolj ali manj neodvisna – to je sicer omejena neodvisnost, a vendarle neodvisnost - in gredo živet na svoja področja. Um še bolj, ker se težko zadrži v telesu; na telo se le osredotoči, ni pa v njem. Tudi vital gre iz telesa, a je nanj bolj osredotočen.«23

– MATI

*

»Povejte mi, prosim, katere utrujajoče stvari sem počel v spanju?«

»Telesna utrujenost je fizičen odraz določenih dejavnosti in stikov, ki imajo svoj izvor v vitalu. Človek gre lahko med spanjem na zlobna mesta na vitalu in sreča zlobne ljudi.«24

– MATI

*

»Zakaj sta um in vital ponoči tako aktivna? Kako bi lahko njuno dejavnost ponoči nadzorovali?«

»To je njuna naloga. Dokler se človek med spanjem ne zaveda popolnoma, tako dolgo bosta delovala.«25

– SRI AUROBINDO

*

»Med spanjem gre del zavesti na druge ravni bitja in vidi ter izkuša tamkajšnje stvari. Prav mogoče je, da zavest - priča spremlja ta dogajanja, ki se ponavadi prenesejo v jasen zapis spečemu delu zavesti – ta jih sprejme in pojavijo se kot jasne, pomenljive sanje, v nasprotju z nejasnimi sanjami podzavesti. Ali drugače: zavest - priča lahko sebe čuti, kako tam, pa tudi tukaj opazuje dogajanje.«26

– SRI AUROBINDO

*

»Ko gre nekdo iz telesa, telo lahko spremlja del, ki gre ven.«

»Ali govorite o somnambulistu (mesečniku)? To pa je čisto druga stvar. Gre za to, da je del, ki gre ven (bodisi del uma ali del vitala), tako močno povezan s telesom, da mu takrat, ko se ta del odloči nekaj narediti, telo avtomatsko sledi. V notranjem bitju se odločite nekaj storiti, vaše telo pa je tako tesno povezano z vašim notranjim bitjem, da ga spremlja in naredi isto - ne da bi o tem razmišljalo, ne da bi to hotelo storiti in ne da bi se niti najmanj potrudilo. V zvezi s tem upoštevajte, da ima fizično telo sposobnosti, ki bi jih v običajnem, budnem stanju ne imelo. Zelo dobro je znano, na primer, da se nekdo lahko sprehaja po nevarnih mestih - v budnem stanju bi se mu to zdelo precej težko. Telo spremlja zavest notranjega bitja, telesna zavest pa spi – saj ima tudi telo zavest. Vsi deli bitja, vključno z večino materialnih, imajo neodvisno zavest. Ko greste na smrt utrujeni spat, ko vaše fizično telo potrebuje popoln počitek, vaša fizična zavest spi; zavest vašega subtilnega fizičnega telesa ali vašega vitalnega telesa ali vašega uma pa ne spi in nadaljuje dejavnost; toda vaša fizična zavest je ločena od telesa, spi v stanju nezavedanja; del, ki ne spi in ki je dejaven, pa telo uporabi brez fizične zavesti - posrednika in mu direktno ukaže, naj kaj stori. Prav zato nekdo postane somnambulist (mesečnik). Po mojih izkušnjah budna zavest spi iz različnih razlogov (ponavadi zaradi utrujenosti), toda notranje bitje je budno, telo pa je z njim tako povezano, da mu avtomatično sledi. Prav zato počnete neverjetne stvari - ne vidite jih namreč fizično, vidite jih drugače.«

»Pravijo, da somnambulizem povzročajo resna zamišljenost in skrbi. Ali je to res? Tartini je v tem stanju skomponiral sonato, ki jo je zjutraj, ko se je zbudil, zapisal.«

»Somnambulizma ne povzročajo vedno zamišljenost in skrbi! Seveda obstajajo ljudje, ki v stanju somnambulizma pišejo čudovite stvari. Toda Tartini ni bil somnambulist – sonate je napisal v stanju sanj.

Drugo stanje je vedno malo nevarno, vedno. Zgodijo se lahko nepredvidene stvari, poškodba vitala, na primer.«

»Kako se lahko človek ozdravi somnambulizma?«

»Čisto enostavno. Tako, da preden greste spat, telesu vsilite voljo. Človek postane somnambulist, ker um ni dovolj razvit, da bi prekinil notranje vezi. Um vedno ločuje zunanje bitje od globlje zavesti. Mali otroci so zelo povezani. Poznala sem otroke, ki so bili čisto iskreni, toda niso mogli ločiti med tem, ali se je stvar dogajala v njihovem umu ali pa v resnici. Zanje je bilo notranje življenje prav tako resnično kot zunanje. Niso pripovedovali zgodb in niso lagali; njihovo notranje življenje je bilo prav tako resnično kot zunanje. Nekateri otroci noč za nočjo odhajajo na isti kraj, da bi nadaljevali sanje, ki so jih začeli – so strokovnjaki v umetnosti odhajanja iz svojih teles.«27

– MATI

*

»V prvem in srednjem delu mojega spanja je močna mentalna in vitalna dejavnost, v zadnjem delu pa ta dejavnost upade in prejemam različne vrste simboličnih sanj in namigov višjega znanja. Kaj je vzrok za to?«

»V spanju človek ponavadi iz zavesti preide v globlje zavedanje, dokler zaporedoma ne doseže psihičnega in tam počiva; ali pa prehaja z višje do še višje zavesti, dokler ne doseže počitka v neki tišini in miru. Teh nekaj minut, ko človek preide v ta počitek, so resnično spanje, ki obnavlja – če ga ne doseže, potem je to le pol počitka. Šele takrat, ko dosežete enega od teh področij počitka, začnete doživljati višjo vrsto sanj.«28

– SRI AUROBINDO

*

»Na kakšen način se da v spanju preiti v psihično ali višjo zavest in tam počivati?«

»To se naredi nezavedno. Če pa se človek želi tega zavedati in to nadzirati, se mora najprej zavedati v spanju.«29

– SRI AUROBINDO

*

»Dolgo, neprekinjeno spanje je potrebno, ker je le deset minut od celote, v katero človek vstopi, pravi počitek – neke vrste negibnost zavesti, satchitananda – prav to pa resnično obnovi sistem. Ostali čas človek preživi naprej na potovanju skozi različna stanja zavesti proti temu stanju, potem pa na vračanju iz njega proti budnemu stanju. To dejstvo desetih minut so opazili zdravniki, ki pa, seveda, o sachidanandi ne vedo ničesar.«30

– SRI AUROBINDO

*

»Ali um potrebuje počitek stran od fizičnega telesa in fizičnih možganov?«

»Nujno potrebuje. In le v tišini lahko um prejme pravo luč, od zgoraj. Ne mislim, da je mentalno bitje nagnjeno k utrujenosti; če se počuti utrujeno, je to prej reakcija možganov. Le v tišini se lahko dvigne preko sebe. Toda z vidika spanja in sanj, o katerih govorimo, obstaja izreden pojav. To sem izkusila. Če lahko vzpostavite ne le tišino v svoji glavi, temveč tudi odgovor v svojem vitalu, tj. ustavitev vseh dejavnosti, in če prihaja s področja oblik, potem vstopite v to, kar se imenuje satchitananda, v vrhunsko zavest, in v treh minutah tega stanja počivate bolj kot v osmih urah spanja. To ni lahko, seveda ni ... To je popolnoma budna zavest, toda popolnoma mirna v popolni, izvirni Luči. Če dosežete to, potem lahko naredite negibno vse v vas in v tej vrhunski zavesti sodeluje celo vaše bitje; opazila sem, da so - kar zadeva počitek (in mislim telesni počitek, odgovor mišic) - tri minute tega stanja enake osmim uram navadnega spanja.«31

– MATI

*

»Upanišade pravijo, da med spanjem človek doseže čisto Bitje. Ali to velja le za jogija ali pa za vsakogar?«

»To teoretično velja za vsakogar. Toda večina človeških bitij pade v nezavedanje in če že obstaja stik s čistim Bitjem, potem je popolnoma nezaveden. Zelo malo ljudi se tega razmerja zaveda. Ponavadi je posledica joge.«32

– MATI

*

»Spanje - tako kot trans - odpre vrata subliminalnega v nas; v spanju se - tako kot v transu - umaknemo za tančico omejene budne osebnosti; in prav za to tančico obstaja subliminalno. Toda zapise naših izkušenj spanja prejmemo skozi sanje in v sanjskih likih, ne pa v stanju, ki bi ga lahko imenovali notranja budnost in ki je najdostopnejša oblika stanja transa; pa tudi ne s supernormalno jasnostjo vizij in drugimi bolj svetlimi in konkretnimi načini komunikacije, ki jih razvije notranje subliminalno spoznavanje, ko pride v našo običajno ali občasno zavestno zvezo z našim budnim sebstvom.«33

– SRI AUROBINDO



*

»Ko spimo in ko naš površinski fizični del, ki je izvorno output Nezavednega, potone nazaj v izvorno nezavedno, vstopi v podzavestni element, predsobo ali substratum in tukaj najde vtise svojih preteklih ali vztrajnih navad uma in izkušenj – ker je vse to pustilo svoj vtis na našem podzavestnem delu in ima tu moč vračanja.

...V zavesti sanj je pojav navidezno umišljena tvorba, sestavina likov in gibov, zgrajena na zakopanih vtisih ali okoli njih z občutkom v njih. Ta umišljena tvorba se izmika budni inteligenci, ker le-ta nima ključa do podzavestnega sistema pomenov. Zdi se, da se ta podzavestna dejavnost potopi nazaj v popolnoma nezavedno - o tem stanju govorimo kot o spanju brez sanj; mi torej odtod ponovno vzplavamo v plitve sanje ali pa se vrnemo na budno površje.

Toda dejansko smo šli, če smo šli v to, kar imenujemo spanje brez sanj, v globljo in gostejšo plast podzavesti, tj. stanje, ki je preveč zapleteno, preveč potopljeno ali preveč nejasno, topo in težko, da bi na površje prineslo svoje stukture; mi pa tam sanjamo, a teh, bolj temačnih sanjskih likov ne moremo doumeti ali zadržati v plasti podzavesti, ki beleži. Lahko pa del našega uma, ki med spanjem telesa ostane dejaven, vstopi na spodnja področja našega bitja - na subliminalni mental, subliminalni vital, subtilno fizično - in je tam izgubljen za vse aktivne povezave z našimi površinskimi deli. Če smo v bližjih globinah teh področij, površinska podzavest, ki je naša budnost v sanjah, beleži nekaj, kar izkušamo v teh globinah; toda to beleži v svojem lastnem prepisu, ki je zaradi značilnih nejasnosti pogosto popačen in vedno, tudi če je popolnoma jasen, deformiran ali vlit v like iz sveta budnih izkušenj. Toda če gremo globlje navznoter, zapis umanjka in ga ne moremo dobiti - zato imamo iluzijo o spanju brez sanj; toda dejavnost notranje sanjske zavesti se nadaljuje za tančico zdaj neme in nedejavne površine zavesti. Ta nepretrgana sanjska dejavnost se nam odkrije, ko postanemo bolj zavestni navznoter, saj takrat navežemo stik s težjo in globljo podzavestno plastjo (stratumom) in se lahko zavemo – sčasoma, z obujanjem ali z obnovitvijo s pomočjo spomina - kaj se je zgodilo, ko smo se potopili v otopele globine. Možno je tudi, da se globlje navznoter zavemo naših subliminalnih sebstev in se potem zavemo izkušenj na drugih ravneh našega bitja ali celo v nadfizičnih svetovih, za katera nam spanje daje pravico do skrivnega vhoda. Prepis teh izkušenj pride do nas; toda tukaj prepisovalec ni podzavest, temveč subliminalno, večji graditelj sanj.

Če subliminalno tako pride do prednje strani, je včasih dejavna naša subliminalna inteligenca – sanje postanejo vrsta misli, pogosto nenavadno ali živahno oblikovanih; rešijo se problemi, ki jih naša budna zavest ne more rešiti; pojavijo se opozorila, slutnje in namigi glede prihodnosti in verodostojne sanje nadomestijo običajno podzavestno nejasnost. Tam se lahko pojavi tudi struktura simboličnih slik - nekatere so mentalne, nekatere pa vitalne narave; prve so točne v svojih podobah in jasne v pomenu, slednje pa so za našo budno zavest pogosto kompleksne in varljive. Toda če lahko dojamemo ključ, odkrijejo svoj smisel in poseben sistem jasnosti. Končno pa lahko do nas pridejo zapisi dogajanj, ki smo jih videli ali podoživljali na drugih ravneh, na katere smo vstopili. Ti zapisi imajo včasih (tako kot simbolične sanje) močan vpliv na naše notranje in zunanje življenje, lahko nam odkrijejo elemente našega ali njihovega mentalnega ali življenjskega bitja ali razkrijejo vplive nanje, o čemer naša budna zavest ne ve popolnoma nič. Včasih pa ti zapisi nimajo takšnega vpliva in so zgolj zapisi drugih organiziranih sistemov zavesti, neodvisnih od našega fizičnega bivanja. Podzavestne sanje tvorijo večji del naših najobičajnejših izkušenj spanja in prav teh se ponavadi spominjamo; včasih pa lahko subliminalni graditelj na našo sanjsko zavest naredi dovolj velik vtis in svoje dejavnosti odtisne v naš buden spomin. Če razvijemo svoje notranje bitje, če živimo bolj navznoter, drugače, kot to počne večina ljudi, potem se ravnovesje spremeni in pred nami se odpre večja sanjska zavest; naše sanje lahko prevzamejo subliminalni in ne več podzavestni značaj in tako lahko prevzamejo resničnost in pomen.

V spanju se je možno celo popolnoma zavedati in v velikem obsegu spremljati, vsepovsod in od začetka do konca, stopnje naših izkušenj sanj. Znano je, da se potem zavemo sebe - tako v prehodu od stanja do stanja zavesti, med kratkim obdobjem svetlečega in mirnega brezsanjskega počitka, ki je pravi obnavljalec energij budne narave, kot tudi med vračanjem po isti poti v budno zavest. Normalno je, da med prehajanjem od stanja do stanja prejšnje izkušnje pustimo, da se nam izmuznejo; ob povratku se spominjamo le najbolj živih ali tistih, ki so najbližje budni zavesti. Toda to se da izboljšati – spomnimo se lahko več oz. lahko razvijemo moč večjega spominjanja in gremo v spominu nazaj, od sanj do sanj, od stanja do stanja, dokler se pred nami ne pojavi celota. Jasno vedenje o sanjskem življenju je torej vendarle možno, čeprav ga je težko doseči ali vzdrževati.«34

– SRI AUROBINDO



A



SANJE IN IZKUŠNJE SANJ



»Podzavest je tista, ki je dejavna v navadnih sanjah. Toda v sanjah, v katerih gre človek na druge ravni zavesti - mentalno, vitalno ali subtilno fizično, je prav del notranjega bitja - notranjega mentala, vitala ali fizičnega tisti, ki je ponavadi dejaven.«35

– SRI AUROBINDO

*

»Sanje so pogosto le nepovezane tvorbe naše podzavesti, nekatere pa so zapisi (pogosto preveč zmešani in popačeni) ali prepisi izkušenj na nadfizičnih ravneh. Ko delamo sadhano, postanejo tovrstne sanje zelo običajne, podzavestne sanje pa nehajo prevladovati.«36

– SRI AUROBINDO





*

»... sanje večine ljudi zabeleži podzavest. Gre torej za tvorbo podzavesti in izkaže se, da so zabeležene sanje nepovezane in brez smisla - tudi če obstaja prava komunikacija z višjo ravnjo, zaznamovana z občutkom vzvišenosti in čudeža, je to, kar oblikuje, če jo prepiše podzavest, bodisi medlo ali pa smešno.«37

– SRI AUROBINDO

*

»Veliko teh sanj izplava iz podzavesti; narejene so iz nejasno sestavljenih starih spominov, vtisov itd. Kajti podzavest sprejema in v sebi zadržuje vtise vsega, kar izkušamo v svojem življenju, nam pa v spanju pogosto pošilja delce le-teh.«38

– SRI AUROBINDO

*

»Pogosto se zgodi, da se to, kar je vrženo iz budne zavesti, pojavi v spanju. To pojavljanje je dvovrstno. Prvo je, da spomin in vtisi na stvar, ki odide, še vedno ostanejo v podzavesti in se v obliki sanj pojavijo v spanju. Ta, podzavestna sanjska pojavljanja nimajo pomena - so bolj sence kot pa resničnost. Drugo pojavljanje pa je, da, sanje, ko pridejo v vital, prezkusijo ali pokažejo, kako daleč v nekem delu notranjega bitja ostane staro gibanje ali pa da je obvladano; saj v sanjah ni nadzora budne zavesti in volje. Če se potem celo kljub temu človek v spanju zaveda in starega gibanja ne čuti ali pa okoliščine, ki so ga prej povzročale, in ki se ponovijo v spanju, kmalu obvlada in jih vrže ven, je treba razumeti, da je tudi tu zmaga dobljena.«39

– SRI AUROBINDO

*

»Fizični um (ali pa podzavest) se vedno vmešava v sanje in jim daje svojo obliko. Vmešavati se neha šele potem, ko obstaja jasna izkušnja na mentalni ali vitalni ravni.«40

– SRI AUROBINDO

*

»Le podzavestno področje je v svojih sanjskih scenah kaotično, saj so njegovi prepisi fantastični in pogosto zmešani, ker kombinirajo zmešnjavo različnih elementov; nekateri se igrajo z vtisi iz preteklosti, drugi prevajajo zunanje dražljaje, ki pritiskajo na speč um, večina pa so delci iz zaporednih izkušenj sanj, ki v resnici niso del ene, povezane izkušnje – kot če bi bila gramofonska plošča narejena iz drobcev raznih skupaj zmešanih pesmi. Vitalne sanje pa so celo v svojem podzavestnem obsegu pogosto jasne same po sebi in se nejasne zdijo le budni inteligenci, ker sta logika in zakon njihovih scen drugačna od logike in zakona, ki ga fizični razum nalaga neurejenosti fizičnega življenja. Če pa človek dobi ključ za pojasnjevanje in če ima kakšno izkušnjo sanj in uvida v sanje, potem je možno doumeti povezave scen in prepoznati pomen - pogosto zelo globok in zelo osupljiv, tako glede podrobnosti kot glede celote. Globlje navznoter pridemo do popolnoma jasnih sanj, ki beležijo izkušnje notranje vitalne in notranje mentalne ravni; obstajajo pa tudi prave psihične sanje in te so zelo lepe. Nekatere od izkušenj sanj z mentalne ali vitalne ravni pa so vendarle simbolične, pravzaprav jih je veliko, in človek jih lahko razume le, če jih pozna ali pa če dobi ključ do simbolov.«41

– SRI AUROBINDO

*

»Tovrstne sanje (podzavestne) lahko trajajo še leta in leta potem, ko se je budna zavest nehala zanimati za te stvari. Podzavest je namreč pri ohranjanju svojih starih vtisov pretirano trmasta. Pri sebi sem opazil, da sem nedavno sanjal o svojih revolucionarnih ali drugih dejavnostih, v katere je bil vpleten Maharadža iz Barode, in o stvareh in ljudeh, na katere nisem, niti bežno, pomislil vsaj že dvajset let. Menim, da je to zato, ker je naloga podzavesti v človeški psihi, da v sebi zadrži vse preteklo in se tega svojega opravila drži, ker nima zavestne duševnosti, dokler luč vanjo ne posveti popolnoma in osvetli celo njene kotičke in špranje.«42

– SRI AUROBINDO

*

»V sanjah se ponavadi primeri, da se celo takrat, ko je človek iz budnega stanja nekaj izločil, to po dolgem času pojavi – to pa zato, ker vse te stvari še vedno ostanejo v podzavesti in ker je prav podzavest tista, ki ustvari velik del človekovih sanj. Tako ima lahko, na primer, človek, ki v budnem stanju nima več seksualnih želja, še vedno – bolj ali manj pogosto – tako seksualne sanje kot tudi ejakulacije; še vedno lahko v sanjah srečujemo ljudi, ki jih nikoli ne srečamo, slišimo ali nanje ne mislimo, ko smo budni; in tako dalje. Še posebej verjetno se bodo take sanje pojavile, če buden um ni svoboden.«43

– SRI AUROBINDO

*

»Tovrstne sanje izvirajo iz podzavesti. Eden od najbolj neprijetnih elementov jogijskih izkušenj je ugotoviti, kako uporna podzavest zadrži to, kar je bilo vzpostavljeno in prenešeno v zgornje plasti zavesti. Toda prav zato so te sanje pogosto učinkovit namig, saj nam omogočijo stvarem slediti do njihovih skritih izvorov v podzemnem svetu in na njih delati.«44

SRI AUROBINDO

*

»Rekel sem, da so te sanje dejansko dogajanje na vitalni ravni, in ne tvorba. Če vas nekdo napade na ulici, to ni tvorba. Če pa vas nekdo hipnotizira in vam sugerira, da ste bolni, je ta sugestija tvorba, ki jo je vcepil hipnotizer.«45

– SRI AUROBINDO

*

»Te sanje sploh niso le sanje - nimajo vse slučajne, nepovezane ali podzavestne strukture. Veliko je zapisov ali prepisov na vitalni ravni, na katero človek vstopi med spanjem; nekatere so scene ali dogodki s subtilne fizične ravni. Tam človek pogosto doživi stvari ali izvede dejanja, ki so podobna tistim v fizičnem življenju - v istem okolju in z istimi ljudmi, čeprav glede ureditve ali zunanje oblike obstaja nekaj ali precej razlike. Lahko pa gre tudi za stik z drugimi okolji in drugimi ljudmi, ki nam v fizičnem življenju niso znani ali pa fizičnemu svetu sploh ne pripadajo.«46

– SRI AUROBINDO

*

»... obstaja izkušnja, dejstvo, nek dogodek – obstajajo pa tudi njihovi prevodi v vaših možganih; ko se zbudite, je neke vrste interpretacija vaših sanj tista, ki se je spomnite. Zelo redko se človek zaveda, ko se izkušnja dogaja ali same izkušnje kot take. Zato je treba biti med spanjem zelo buden, popolnoma zbujen v sanjah. Ponavadi pa se to ne zgodi. Obstaja del bitja, ki ima izkušnjo; ko ta del bitja, ki je šel ven iz telesa, ponovno stopi vanj, prinese izkušnjo nazaj in možgani z njo navežejo stik - prevedejo jo v slike, besede, zamisli, vtise in občutke. Ko se človek zbudi, ujame nekaj tega in s tem ustvari »sanje«. Toda to je le prepis nečesa, kar se je zgodilo – je podobno, toda ni prav to, kar človek sprejema kot sanje.«47

– MATI

*

»Kako lahko človek razlikuje sanje od izkušenj?«

»Na splošno sanje pustijo zbegan in minljiv vtis medtem ko izkušnja prebudi globok in trajen občutek.

Toda sence razlike so subtilne in jih je veliko in le z zelo pozornim ter iskrenim (brez pristranskosti in naklonjenosti) opazovanjem se človek postopoma nauči razločevati eno od druge.«48

– MATI

...Nadaljevanje je v papirnati knjigi.

Ovitek knjige Aurobindo - Joga Spanja
Ovitek knjige Aurobindo - Joga Spanja

Comments are closed.